Duhan duhan duhan ...

Kilavo seme - oddaja o okolju, vrtičkarstvu in skvotiranju, začenja novo sezono. V tokratnji oddaji zvijamo tobake - v intervjuju v živo! Prisluhnite..

____________________________________________________

OAZE SUPERMARKETOV NA GLOBALNEM SEVERU

Prehranska puščava (food desert) je skovanka, s katero se predvsem v anglosaksonskem svetu, še posebej v ZDA, opisuje urbana območja, kjer živijo ljudje z nižjimi finančnimi prihodki, kjer je dostop do hranljivih živil omejen in kjer naj bi bilo posledično več možnosti za pešanje splošnega zdravja ljudi ter za pojav epidemij debelosti in sladkorne bolezni. Zanimivo je, da je določanje prehranske puščave pretežno odvisno od višine prihodkov tamkajšnjih prebivalk in prebivalcev v povezavi z območno pogostostjo večjih supermarketov ali klubskih veletrgovin (warehouse clubs). Kot zanimivost lahko na kratko omenimo, da so slednje, torej klubske veletrgovine, v svojem delovanju sicer posvojile nekaj mehanizmov zadrug, vendar pri tem izpustile enega izmed najpomembnejših ciljev zadružništva - solastništvo.

V glavnem, raziskave, ki se ukvarjajo z določanjem prehranskih puščav, po večini predvidevajo, da bodo na območjih, kjer ni veliko supermarketov, revnejši prebivalci, večinoma nebelci, prikrajšani za sveže sadje in zelenjavo ter neusmiljeno podvrženi izbiri manjših in dražjih trgovin, ki največkrat prodajajo le industrijsko predelano špecerijo, polno sladkorja in maščob.

Pronicljivejše raziskovalke in raziskovalci urbane prehranske oskrbe pa opozarjajo, da je vpeljava termina »prehranska puščava« pripeljala do dvomljivih premis, katerih podlaga je strukturni rasizem. Zato skušajo s svojimi poročili in raziskavami v pojmovanje prehranskih puščav vpeljati spregledane aspekte, ki se po eni strani ukvarjajo z razvojem t. i. prehranskih puščav in z vsakdanjim načinom življenja ljudi, ki so v »pomanjkanju« supermarketov. Po drugi strani preučujejo vladne zakone in privatne prakse, ki so v veliki meri prispevale k problemu prehranske izključenosti, ter spremljajo urbane skupnosti, ki so se problema pomanjkanja hranljivih živil lotile samoorganizirano. Tovrstne raziskovalke in raziskovalci na prehranske puščave gledajo kot na bližnjico, ki opisuje tako niz korporacijskih odločitev kot kompleksni človeški ekosistem in zelo jasno kaže na odnos med prehranskimi puščavami ter strukturnim rasizmom.

Vpeljava neprimerne terminologije v primeru prehranske izključenosti in nedostopnosti je pripeljala do enodimenzionalnih rešitev na državni ravni, ki ne naslavljajo srčike problema in ki ultimativno rešitev za krepljenje enakovredne urbane prehranske oskrbe vidijo v gradnji supermarketov. Prehranske puščave so tako označene kot mrtva, ničevna območja brez ljudi, povezanih v ekonomska, politična in druga omrežja, v katera ni vredno ali niti ni potrebno, vlagati. Medtem ko so na zemljevidu takšna območja predstavljena kot puščave, pa se ljudje v dejanskem fizičnem prostoru prilagajajo in se proti primežu napornih okoliščin, ki jim jih ustvarjajo državne politike ter družbeni predsodki, borijo z vzpostavljanjem neslišnih samoorganiziranih omrežij urbane prehranske oskrbe. Oaze supermarketov, v katerih rastejo češnje in čebula, pa ostajajo prazne.

____________________________________________________

Etimološko-etnološki kotiček - Tobak

Tudi tabacum, rastlina Nicotiana tabacum. Beseda tobak je prevzeta preko evropskih jezikov; tako na primer staronemško Tobak (danes Tabak), angleško tobacco, francosko tabac in špansko tabaco. Osnova prihaja iz indijanskih jezikov, na primer v jeziku taino je tabaco, v jeziku tupi pa taboca. Beseda prvotno pomeni »iz koruznega ličja in s posušenimi zelmi napolnjena cigara«. Domovina te kulturne rastline, ki so jo v Evropo prinesli leta 1560, je tropska Amerika.

Navadni tobak je kulturna rastlina z velikimi listi in rdečimi cvetovi v latu. Uporabni so predvsem posušeni listi te rastline; pripravljajo jih za kajenje, njuhanje, žvečenje. Tobačni nadomestki za kajenje so bili posušeni, zdrobljeni in s tobačnim ekstraktom prepojeni orehovi listi, listi vinske trte, repno perje, srobot itd. Poznani so nekdanji poskusi za uporabo tobaka v ljudskem zdravilstvu: zoper kožne bolezni, glavobol, zobobol, božjast, v stiski pa tudi za premagovanje utrujenosti in lakote.