Jesensko gozdna idila

V tokratni oddaji smo se posvetili gozdu. Zdaj ko je nastopila jesen se mnogi kljub temu, da jih ekosistemski procesi sicer ne zanimajo, radi zazrejo v krošnje dreves, ki barvajo krajno v idilične freske. Odločili smo se, da se v oktobrski seansi Kilavega Semena potopimo v te slike in vam predstavimo kaj sploh gozd je in kakšen odnos do njega goji človek. Pogovarjali smo se s profesorjem Robetom Brusom z oddelka za gozdarstvo Biotehnične fakultete, Univerze v Ljubljani.

Najbolj suhoparna, zakonodajna opredelitev, kaj gozd je, govori o tem, da je to določena površina porasla z gozdnim drevjem. Gozd pa je še mnogo več kot to. Vabljeni k poslušanju intervjuja v posnetku oddaje.

___________________________________________________________________

Vrtnarska opravila v oktobru:

Oktober je osrednji jesenski mesec. V gozdu lahko nabiramo kostanj in gobe, na vrtu pa opravljamo še zadnja opravila in zaključujemo ozimnico.

Sadimo rabarbaro, jesenski česen in čebulo, majski srebernjak ter holandsko čebulo (pobirali jo bomo v aprilu kot mlado čebulo, v maju pa kot končni pridelek). Zemlja zanje naj bo rahla in odcedna. Čas je idealen tudi za sajenje drevesnic, grmovnic in ostalih trajnic. Sejemo ozimna žita za zeleno gnojenje. Blitvo in por osipavamo, da bo spomladi boljši pridelek, ohrovt pa pustimo da zamrzne, saj bo tako imel boljši okus; solato pokrijemo z kopreno. Zelišča zunaj porežemo 10 do 20 cm nad zemljo. Če jih želimo uporabljati tudi preko zime, jih lahko namesto tega presadimo v lončke in postavimo v osončen prostor, kjer ne zmrzuje. Po dveh tednih jih lahko prestavimo tudi v stanovanje, vendar naj temperatura ne presega 22 stopinj. Prav tako pa je dobro, da se ponoči temperatura zniža za več stopinj, kar posnema naravni cikel. Pazimo še, da ne dajemo rastlin ob radiator, ki jih izsuši.

Prazne grede na grobo prekopljemo in zemljo pustimo v grudah, da nam jo zmrzal preko zime razrahlja. Nanje dajemo gnoj, listje in organski material. Za ozimnico v klet presajamo v vlažen pesek cvetačo, endivijo in belušno zeleno. Shranimo tudi korenino peteršilja, hrena, gomolje zelene ter kolerabe. Buče poberemo in jih pred skladiščenjem še nekaj časa pustimo na soncu, da zunanja lupina otrdi. Skladiščimo jih v temnem hladnem prostoru. Pri shranjevanju v zabojih pazimo na zračnost in plodove pregledujemo, da ne pride do gnilobe.

Če ne moremo pojesti vseh nabranih gob, jih lahko vložimo v kis. Vlagamo bolj čvrste vrste gob kot so jurčki, kostanjevke, lisičke, sivke, kukmaki in ježki. Držimo se razmerja en del kisa proti dvema ali trem delom vode. Svež kostanj potopimo za devet dni v vodo in odstranimo tiste, ki hitro priplavajo na površje. Preostalega posušimo na vetru ali soncu, ter shranimo v klet. Tak kostanj naj bi zdržal več mesecev.

___________________________________________________________________________

Etimološko-etnološki kotiček

Česen

Česen ( Allium sativum )je začimbna rastlina v družini lukovk(Alliaceae). Uspeva po vsem svetu v toplem in zmernem podnebju. Bližnje sorodnice česna so čebula, šalotka, por, in drobnjak. Geografski izvor česna ni točno znan, domneva se, da izvira iz jugo-zahodne Azije. Ostanki česna so najdeni že v pečinah izpred 10.000 let, sumerske ploščice iz leta 3.000 pred našim štetjem pa že priporočajo njegovo uporabo.

Etimološki izvor besede česen: podobnost besede je v mnogih slovanskih jezikih, tako na primer hrvaško kajkavsko česen, knjižno hrvaško česan, česno, češnjak, bolgarsko česƄn. Tudi rusko je podobno česnok in češko česnek. Praslovansko česn'Ƅ (česen) je izpeljano iz besede *česnoti, kar pomeni razčesniti, razcepiti, razklati, saj se česen lahko razcepi v stroke. Pomensko podobno je motivirano nemško Knoblauch (česen), kar se je razvilo iz starovisokonemškega klobelouch. Beseda je zloženka besed klieben (cepiti) in Lauch (por). Nemška beseda tako prvotno pomeni por, ki ga je mogoče razcepiti.

__________________________________________________________

Vabimo vas na zadnjo alternativno tržnico v sezoni 2015, ki bo 3. novembra ob 18.00 pred Menzo pri Koritu na Metelkovi.

https://www.facebook.com/events/1018534064863911/