Kilava Ljubljana

V tokratni oddaji v uvodu komentar Ljubljane - zelene prestolnice, ki ji v osrednjem delu sledi intervju s Primožem, ki nam je predstavil nekaj zanimivosti gob, njihovo vsestranskost in kako jih lahko vzgojimo doma. Za konec še arhaične novice, in sicer bomo prisluhnili nasvetom zapisanim 8. maja 1844. In seveda poziv na ANTIFA manifestacijo v Gorici, 23. maja ter nepozaben pijansko-veganski nasvet.

________________________________________________

Zeleno srce Ljubljane

V Evropski uniji so v sklopu zelenih politik izumili kar nekaj zanimivih prijemov, s katerimi se zamegljuje realne ekološke in socialne probleme prebivalcev Evrope. Danes bomo govorili o nazivih in priznanjih mest oziroma o tako oklicanem prestižnem nazivu, ki je bil dodeljen Ljubljani, to je Zelena prestolnica Evrope. Torej: na srečo gospoda župana in vseh nas je posebna žirija na pobudo Evropske komisije častni naziv Zelena prestolnica Evrope za leto 2016 podelila mestu Ljubljana. Ta častni naziv se podeljuje od leta 2010, mesto Ljubljana pa je s četrto kandidaturo leta 2014 premagala konkurenčna mesta iz osrednje in severne Evrope.

Naziv naj bi si prislužili zaradi visokih okoljskih standardov in z zavezo k ambicioznim ciljem za nadaljnje okoljske izboljšave in trajnostni razvoj. Naziv naj bi služil kot priznanje za izboljšanje okolja, gospodarstva in kakovosti življenja v mestu. Mnogi seveda veselo ploskajo ob pogledu na bleščeč center in novopostavljene monumente Velike Vodje mesta.

Mesto se je spremenilo v prestižno turistično znamenitost, umetniško zakladnico in elitistično kafano. Svojo nesnago je mesto skrilo v podzemne smetnjake in jo skrbno normiralo. Položnice za nepravilno sortacijo smeti in vožnjo s kolesom na za to nepredvidenih površinah so postale eden od virov boja zoper ekonomsko krizo. Mesto se je v zadnjih letih uspešno prodalo kot »brand« elitnim ekskurzijam namenjenim petičnim turistom. Tako je vse bleščeče zeleno, spodobno in polno lepih, nasmejanih ljudi.

Zadrževanje na javnem prostoru mesta se reducira na konzumiranje. Center je namenjen konzumentom, ki nakupujejo v butičnih trgovinah, jedo v »dizajnerskih« restavracijah ali pa si lahko privoščijo »fair-trade« kavo. Revitalizacija mesta je obudila predvsem lastnike centraških stanovanj, zasolila parkirnine in zaprla dostop za drugorazredne voznike mesta. Kdor ne zmore novih standardov, je neopazno odstranjen. Mestni parki in vrtovi pa so medtem postali »prava ideja« za projektno udejstvovanje »nevladnikov«.

Poleg sija starega jedra pa tu uspeva še mesto v mestu oziroma v zadnjih letih mnogo njih. To so novi centri življenja, katerega primer je BTC City. Razcvet nakupovalnih centrov se je zgodil na najboljših kmetijskih zemljiščih Ljubljane. Poprej omenjena zelena zaveza ambicioznim ciljem za nadaljnje okoljske izboljšave in trajnostni razvoj je tako tudi v prihodnosti usmerjena k tovrstnim razcvetom. Za primer naj omenimo plan pozidave ob trzinski industrijski coni, kjer naj bi zgradili trgovski logistični center, poligon varne vožnje terenskih vozil, adrenalinski park in druge cvetke tega stila. Za ta projekt je predvidenih osemintrideset hektarov najboljših kmetijskih zemljišč in gozdov. Ob tem pa je na spletni strani MOL zapisano: »Žirija je bila navdušena nad trajnostnim napredkom, ki ga je Ljubljana naredila v zadnjih 10 do 15 letih.«

Od Zelene prestolnice do zelene histerije je le korak. Mestna občina Ljubljana je za ozelenitev svojega političnega programa naredila marsikaj. V »Viziji trajnostnega razvoja Ljubljane« do leta 2025 je s 93 velikimi infrastrukturnimi projekti, pomembnimi za okolje in kakovost bivanja, v trajnostni razvoj mesta usmerila vse svoje napore. Sprejeta je bila vrsta trajnostnih dokumentov, s katerimi so do danes izvedli preko 600 večjih in manjših investicijskih projektov, izmed katerih je vsak namenjen kakovostnejšemu življenju Ljubljančank in Ljubljančanov.

Ni da ni. Snovalcem Kilavega semena pa od vsega kisika zelenega kapitalizma še kar naprej zmanjkuje sape. Zelena prestolnica tudi letos ne bo potekala za nas, bo šla mimo nas in brez nas krasnemu novemu svetu naproti.

_________________________________________________

Zakaj so gobe kul

Iz Ljubljane se v osrednjem delu naše oddaje selimo v nekaj, kar je dejansko bolj zeleno. S permakulturnim entuziastom, študentom mikrobiologije Primožem, smo se pogovarjali o gobah. Predstavil nam je nekaj zanimivosti tega organizma, njihovo vsestranskost in kako jih lahko vzgojimo doma.

________________________________________________

Kmetijske in rokodélske novice.

Na svetlobo dane od c. k. kmetijske družbe.

№ 19.

V srédo 8. Velikitravna. 1844.

Kmetijske opravila v mescu Velikitravnu. (Maj)

V tem mescu mora vse spomladansko sejánje dokončano biti, ki ni bilo v poprejšnim mescu storjeno. Prav storiš, če mehkotne sémena in zeliša, ktére bi slana še morila, le h koncu mesca v zemljo déneš. Kapusove in repne posadike pred dežam na véčer vsádi. Prevléci ali prekopluj krompir, ko je do tréh pavcov odrastil; ravno tako obdeluj tudi drugo sadivno rastje. — Plevél iz jariga žita potrébi. — Dételo v cvétju pokosi, in dobro posušeno v lepim vremenu spravljaj.

Zjutraj in zvečèr pridno obéraj kébre in gosénce; posébno se perkazuje v tém méscu hudo škodljiva gosénca, imenvana Şrebernica, ki je rujavkastočerna, precej dolga in s kocincami porašena. Najdel jo boš med rogovilami drevja. Nikar ji ne perzanesi; zakaj veliko škode naredi. — S kébrov delaj mazilo za kolésa mazati: vsemi dva piskra ali lonca, deni eniga verh druziga na oginj. Zgorejniga na dnu prevertaj tako, de se bo iz gorniga prevertaniga lahko mast v zdolajniga iztékala. — Gosénce, mravlje, lésne uši, ôse in seršéne, ki radi v drevju zâlégo délajo in tako drevju škodvajo, zatiraj.

Per sadnimu mladimu drevju postranske mladike gladko poréži. — Novo za-sajene drevésca, de ti bojo naglo rastle in kmalo rodile, ob suši zalivaj, trébi in čédi, perst po verhu zrahIjaj, de bo mogla zemlja potrében dober zrak na-se vléči. — Čédi pridno štale ; glej na to, de bo tvoja živina iméla mehko, snažno in zdravo ležiše. Posébno v tém méscu, ker živina zelene ali srove klaje dobi, je tréba tudi bolj pogostama nastiljati. Zeleno klajo zméšaj, s slamo, de ne bo živino napihvala. Poprej ko jo zjutraj na pašo ženeš, pokladaj ji malo suhe kerme v štalji, de ne zbolí. Ovcé, prédin jih boš strigel, dobro okopaj, in očédi, de lépši volno dobiš.

Ptice, postavim: snice, berkleze, tašice, pénice in druge take male žvergolevce, ktéri od červov živé ne pregajnaj od hiše in vrta, še vabi jih, verzi jim kaj za pozobati, gnézd jim ne podéraj, ne pusti jih loviti, ker nobena reč gosénc bolj ne zmanjša, kakor take ptice. — Kadar reš cveté, kurja žival rada piko dobí, de se odverne, vsaki dan vodno korito operi, frišne vode ji za piti nalji, in en malo kimelna v to vodo verzi. — Okoli konca téga mésca ti bojo čbéle rojile, imej tedej skerbno okó, de ti roj pobégnil ne bo.

_________________________________________________

Poziv za antifašistično in antimilitaristično manifestacijo v Gorici 23. maja 2015

Za 23. maj 2015 so v Stari Gorici fašisti najavili shod ob obletnici vstopa Italije v 1. svetovno vojno pod geslom „Nekateri Italijani se ne predajo!“, da bi slavili vojno in smrti milijonov izkoristili za lastno promocijo. Nacionalno demonstracijo je sklicala skupina Casa Pound, ki velja za eno najmočnejših fašističnih organizacij v Italiji, slovi pa po odkriti ksenofobiji, rasizmu, nacionalizmu in tudi nasilnih napadih na drugače misleče. Na tokratnem shodu pričakujejo veliko število udeležencev, saj bodo najavljen shod podprli fašisti in fašistke iz celotne Italije.

Družbena gibanja, antifašistke, antirasistke, študentske iniciative in druge progresivne skupine so se povezale, zgradile solidarnost in sklicale antifašistično manifestacijo na isti dan v Gorici. Namen manifestacije je:
a) odločno pokazati nasprotovanje vsem nacionalizmom, vojnam, mejam in rasizmu;
b) pokazati, da ne bomo sprejeli fašističnega nasilja;
c) vzpostaviti družbeno klimo, v kateri fašistični shodi niso sprejemljivi.

Fašizem ponovno dviga glave po vsej Evropi, vlogo fašizma pa je potrebno razumeti v kontekstu krize in kapitalističnega opustošenja. Antifašistično mobilizacijo v Gorici je zato treba z vsemi silami podpreti, saj gre za skupnega sovražnika in skupen boj!

Pozivamo vse skupine, organizacije, posameznike in posameznice, da se našemu pozivu odzovejo! Razširite informacije po svojih kanalih komunikacije, organizirajte se, da se 23. maja v čim večjem številu zberemo na ulicah Gorice.

PROTI SOVRAŠTVU IN NASILJU GRADIMO SOLIDARNOST IN ODPOR!

Informacije o antifašistični mobilizaciji (tudi poziv v slovenščini) najdete na Facebook dogodku oziroma dogodkih.

Več na: https://www.facebook.com/events/1588782074702934/