Knjižnice semen

Kilave novice

Prvo kompostno pokopališče v ZDA

Za pozitiven začetek dneva novica o inovativnih praksah ameriških grobarjev. Po poročanju časnika Seattle Times je podjetje Recompose pričelo ponujati storitev ekološkega pogreba. Pri tem človeške posmrtne ostanke s procesom naravne organske redukcije spremenijo v rodovitno prst, storitev pa vas sekne za skromnih 5500 ameriških dolarjev.

Zgodovina projekta sega v leto 2014, ko je oblikovalka in okoljska aktivistka Katrina Spade ustanovila platformo The Urban Death Project, na kateri so ljudje z različnimi zanimanji in znanji razglabljali o novih, bolj ekoloških pogrebnih praksah. Nekaj let kasneje pa so pričeli tudi zbirati sredstva za ustanovitev podjetja Recompose. V letu 2019 je bil pod taktirko guvernerja Jaya Insleeja izglasovan prvi zakon v Združenih državah Amerike, ki v zvezni državi Washington dovoljuje kompostiranje človeških ostankov. Medtem je podjetje Recompose izvajalo pilotne projekte z živalskimi ostanki, raziskovalo različne pristope in gradilo celostno strategijo za spremembo pogrebne paradigme. Tako je bilo decembra 2020 končno vse nared za prvi pravi človeški kompostni pogreb.

Kakor pravijo na spletni strani podjetja Recompose, so zazrti v prihodnost, ta pa bo morala postati zelena in trajnostna. Ekološki doprinos takega pogreba resnično ni majhen; kot pravi Katrina Spade, je problem klasičnih krst iztekanje strupenih snovi v podtalnico, pri žarnem pokopu pa nastane kar ena metrična tona CO2. Pri kompostiranju takih problemov ni, saj na koncu ostane le zemlja. Posmrtne ostanke tako lahko svojci vzamejo domov kot rodovitno prst za na vrt ali pa jo donirajo lokalnemu gozdnemu rezervatu. Naročila pri podjetju Recompose so februarja 2021 presegla vsa pričakovanja, tako da jih do preklica ne sprejemajo več.

Evikcija kmetov v Hondurasu

V petek, 5. februarja, so v mestecu Guaimaca v pokrajini Francisco Morazan v Hondurasu nasilno izgnali dva kmečka kolektiva, Unidos al Campo in Mujeres y Hombres de Fe, ki sta na prazni mestni zemlji brez namembnosti kmetovala in živela že 12 let. Kolektiva sta del honduraškega sindikata kmečkih delavcev, povezana pa sta tudi z mednarodno iniciativo La Via Campesina.

Med nasilno evikcijo je policija grozila vsem prebivalcem, nato pa aretirala starejšo gospo, ki so jo kasneje izpustili. V akciji je sodelovalo več deset oboroženih policistov in nekaj delavcev z gradbenimi stroji. Z območja so tako pregnali okoli 40 kmečkih družin, porušili njihove skromne domove in uničili pridelke fižola in koruze ter skupne sadovnjake. Gre za že tako revne ljudi z obrobja, ki so ostali brez vsega.

Kot pravi generalni sekretar honduraškega sindikata kmetov Franklin Almendares, je bila evikcija popolnoma nepravična, posebej v časih, ko se dnevno povečujeta stopnja podhranjenosti in brezdomstva, veliko ljudi pa zapušča državo. V Hondurasu se poleg vseh težav s pandemijo covida-19 ukvarjajo tudi s posledicami dveh hurikanov, ki sta pustošila ob koncu leta 2020 in za sabo pustila veliko gmotno škodo.

Prepovedani pesticidi na spletu

Ameriška agencija za okolje je v ponedeljek, 9. februarja, izdala prepoved spletni trgovini Amazon za prodajo okoli 70 različnih snovi. Med njimi so različni ilegalni pesticidi, čistilna sredstva, repelenti proti komarjem in seveda sredstva proti različnim virusom. To je že druga prepoved v manj kot enem letu, saj so že junija 2020 izdali podoben odlok s prepovedjo prodaje kakih 30 različnih substanc.

Po besedah Chada Schulzeja, zaposlenega na oddelku za pesticide omenjene okoljske agencije, nihče ne ve, kaj je v številnih produktih, ki se prodajajo na spletu. Ti obljubljajo marsikaj: od uničenja vseh virusov v domačem okolju do rešitve mnogih drugih življenjskih težav, kar predstavlja precejšnje tveganje za celotno populacijo.

Problematika trgovanja s prepovedanimi pesticidi ima že dolgo brado. Ameriška agencija za okolje poroča, da naj bi podjetje Amazon med letoma 2013 in 2018 kar 4000-krat kršilo zakonodajo, povezano s trgovino s pesticidi in drugimi strupenimi snovmi. Do sedaj so sicer iz prodaje umaknili vse produkte, na katere je opozorila agencija, vendar pri podjetju s 300 milijoni uporabnikov in 350 milijoni prodajnih izdelkov tak način prodaje predstavlja veliko tveganje za zdravje ljudi in nemogočo nalogo za okoljsko agencijo.

**************************************************************************

KNJIŽNICA SEMEN V GORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA

Medtem ko se zdi, da se svet korenito spreminja, se nekateri procesi še naprej odvijajo v običajnih ciklih. V tem času tako vrli vrtičkarji pregledujemo semena in načrtujemo novo vrtičkarsko sezono. Zato je pravi čas, da se ozremo ne le na izbrane sorte stročnic in plodovk, ki jih želimo vzgojiti, temveč tudi na izvor semen, ki jih bomo pri tem uporabili. Vzgajanje in ohranjanje različnih vrst semen je bistvenega pomena za lokalno samooskrbo. Ta so namreč vse bolj podvržena različnim postopkom, ki spreminjajo njihovo gensko zasnovo, in patentiranju, zaradi obojega pa vrtičkarji in kmetje izgubljajo avtonomijo. Odvisnost od različnih proizvajalcev semen in izginjanje lokalnih sort vplivata tudi na zmanjševanje biodiverzitete, zato je to temeljno vprašanje dostopa do lokalnih pridelkov in tako hrane.

V Kilavem semenu smo se o tem pogovarjali s Franko Koren in Sašo Vidmar, ki sta bibliotekarki in skrbnici knjižnice semen v Goriški knjižnici Franceta Bevka. Najprej smo ju vprašali, zakaj so knjižnice semen pomembne in kaj pomeni pobuda goriške knjižnice za lokalno skupnost.

//////////////////////////////////////////////////////////////

Kot je povedala na temo ohranjanja semen tovarišica Kilavega semena, pridelovalka iz okolice Ljubljane, kmetje sami shranjujejo toliko semen, kolikor je le mogoče. Nekatera njihova družinska semena so v điru že iz predprejšnje generacije (zelje, fižol, peteršilj od none), druga že lep čas gojijo sami (paradižnik, jajčevec, čili, paprika, kumare, solata, blitva, peteršilj, koleraba, repa, česen), vsake toliko pa obnavljajo semena krompirja. Kupujejo le semena tistih rastlin, ki se pogosto križajo ali potrebujejo dlje časa za osemenitev in jih je v vmesnem času težko prezimiti.

Kot ugotavljajo naše sogovornice, skrbnice knjižnice semen, pa je tistim ljudem, ki niso vešči pridelave hrane, semena lažje kupiti kot vzgojiti doma, čeprav je kvaliteta korporativnih semen vprašljiva. Tako je knjižnica nastala tudi z idejo, da se vzpostavi skupnostna zbirka semen, ki bo na dostopen in pregleden način skrbela za kontinuiteto in izmenjavo semen, ki jih uporablja lokalno prebivalstvo. Vzpostavitev goriške knjižnice semen je bila dolgotrajna, polna raziskovanja, proučevanja in primerjanja različnih praks delovanja knjižnic semen drugod po svetu.

//////////////////////////////////////////////////////////////

Projekt knjižnice semen je zastavljen širše, ne zgolj kot izposoja in vračanje semen, ampak tudi kot izobraževanje uporabnikov. Ob otvoritvi sezone so izvedli predavanje, ko bo mogoče, pa bodo organizirali tudi delavnice. Sicer knjižnica premore veliko literature o pridelovanju hrane in podobnih tematikah. Pri svojem delu tudi na področju izobraževanja niso sami. So v rednem stiku z Biotehniško srednjo šolo, ki jim je ponudila in dala že veliko pomoči.

//////////////////////////////////////////////////////////////

Knjižnica semen s svojimi uporabniki ostaja v stiku preko družabnih omrežij in drugih obvestil, tudi ko knjižnična izposoja zaradi epidemije ni mogoča. Ves čas skrbijo, da uporabniki nanje ne pozabijo.

//////////////////////////////////////////////////////////////

Kako poteka izposoja?

//////////////////////////////////////////////////////////////

Že pred otvoritvijo so stopili v stik s tamkajšnjimi vrtnarijami, ki so jim darovale semena, nekaj pa so jih dobili iz Biotehniške šole v Šempetru, tako da so imeli nekaj semen že pred otvoritvijo knjižnice.

//////////////////////////////////////////////////////////////

Po enem letu delovanja skrbnici semen v goriški knjižnici menita, da jim gre zelo dobro, da so odzivi pozitivni in da so vzpostavili sistem, po katerem se lahko zgledujejo tudi druge knjižnice. Edino, kar po njunem mnenju še manjka, sta sodelovanje in prenos znanja med institucijami.

//////////////////////////////////////////////////////////////

Kratek intermezzo: prej omenjena tovarišica, ekološka pridelovalka iz okolice Ljubljane, nas je ob pogovoru o semenih opomnila na razkuževanje semen pred klitjem, kar zmanjšuje možnost nastanka plesni. Torej, semena se lahko pred uporabo 20 do 30 minut razkužujejo v vodi s temperaturo 48 in 52 stopinj (odvisno od semena), v kisu ali pa slani vodi.

Kratek intermezzo št. 2: obstaja zgodba o ladji, polni žita, ki se je ob obali potopila v morje. Nekaj žita so izgubili, čeprav so ga prestrezali po vsem morskem zalivu, predvsem pa ga niso mogli več uporabiti za nadaljnjo predelavo. Preostalo jim je le, da ga posejejo. Ob klitju so ugotovili, da je žito zaradi razkuženosti veliko bolj kaljivo. In njihova polja so bogato obrodila.

Kratek intermezzo št. 3: tovarišica pridelovalka semena namaka v čaj iz kamilic in žajblja, ki ga skuha en dan prej, nato ga ohladi, naslednje jutro pa, preden gre na njivo, razporedi semena v lončke in jih prelije s čajem. Lonček s čajem odnese do njive, semena iz njega pa gredo od tam naravnost v zemljo.

Eden izmed načinov shranjevanja in zaščite semen je tudi premrzovanje/zamrzovanje. To semenom, ki bi sicer pozimi ostala zunaj, ne škoduje, saj bi tudi v zemlji pomrznila.

Nekaj nasvetov za shranjevanje semen sta z nami delili tudi skrbnici semen goriške knjižnice.

//////////////////////////////////////////////////////////////

Na koncu smo sogovornici še povprašali, kaj bi predlagali posameznikom ali kolektivom, ki se lotevajo podobne iniciative.

//////////////////////////////////////////////////////////////

*************************************************************************

Kilave čire-čare

Koruza

V današnjih kilavih čire-čarah pa nekaj domačega, a vseeno dokaj eksotičnega. Koruzo poznamo pod različnimi ljudskimi imeni, kot so na primer debelača, fermentin, kokorica, sirk, trkin, turšca, turška pšenica. Njene glavne moči so zaščita na splošno, sreča in vedeževanje. Po vsej Srednji in Severni Ameriki so že od davnine častili Mati koruzo (boginjo koruze), ki je božanstvo obilja in plodnosti.

Njena čarobna uporabnost je precej raznolika. Če iz košare, polne koruze, izvlečete storž in preštejete zrna za vsak mesec enega, si lahko izračunate število mesecev oziroma let vašega življenja. Koruzni storž, ki ga položite v zibelko, bo dojenčka varoval pred negativnimi silami. Šop koruznih stebel, ki visi nad ogledalom, bo celotnemu gospodinjstvu prinašal srečo. Ogrlica iz posušenih rdečih koruznih zrn pa preprečuje krvavenje iz nosu. Stari prebivalci Srednje Amerike so s cvetnim prahom koruze klicali dež, najverjetneje tako, da so ga metali v zrak.

****************************************************************

Recept: mojster Jadran in veganska čokoladna torta