Rešimo Muro!

V oddaji bomo poklicali iniciativo "Rešimo rogoški gozd", ki se bori proti korporacijskim načrtom Magne, da na Štajerskem za nadomestna kmetijska zemljišča izseka zadnje ostanke gozdu na Dravskem polju. Blizu njih - v Gradcu - pa se sorodna okoljska iniciativa - Rešimo Muro - bori proti drugem megaq projektu: Izgradnji hidroelektrarne na Muri. V najavah se javlja goriška Podružnica in vabi na anti-monsanto dogajanje to soboto: March Against Monsanto - Nova Gorica, ki je del širše iniciative

V osrednjem delu oddaje bomo prisluhnili intervjuju s tovariši iz skupine Intervencionistische Linke Graz. V sklopu AntiFA festa, ki je potekal med 21. in 22. aprilom na Metelkovi, so imeli predstavitev na temo boja proti izgradnji hidroelektrarne na Muri. Njihov kolektiv, ki je del gibanja že od samega začetka, je z nami delil analize in kronologijo dogajanja, nekaj besed pa smo namenili tudi nadaljnjim korakom. Gibanje, ki se je vzpostavilo predvsem v Grazu glede vprašanja izgradnje jezov za pridobivanje hidroenergije na Muri, se je skozi čas izpopolnilo ne le v argumentih, temveč tudi v strategijah. Vse se je začelo z nekaj izredno dobro obiskanimi demonstracijami, pristopi pa so bili na vseh točkah boja raznoliki. V projektu izgradnje novih hidroelektrarn oblasti načrtujejo tudi nove sprehajalne poti, kul piknik place in vse ostalo, kar spada v paket.

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Etimološko-etnološki kotiček

Kolobar

Beseda kolobar je prevzeta iz neke romanske predloge, na Balkanu jo srečamo v hrvaškem in slovenskem jeziku kot kolobar, v čakavskem dialektu pa kot kolumbar. Izhodišče je v latinski besedi columbar v pomenu obroč oziroma spona za sužnje. Poimenovanje je domnevno nastalo iz pravtako latinske besede columbarium v pomenu golobnjak zato, ker so bili okovi za sužnje podobne oblike kot odprtine v golobnjaku. Beseda columbarium je izpeljava iz besede columba, ki pomeni goloba.

Kolobarjenje je obdelovalni način na ustaljenih njivah pri ornem poljedeljstvu. Pri nadveletnem kolobarjenju s praho, ki predstavlja najstarejšo obliko, je bilo polje razdeljeno na približno enaka dela. Polovica polja je bila vsako leto v prahi, druga polovica pa posejana z ozimnim žitom. Obdelovalno zaporedje je bilo prvo leto praha, drugo leto ozimno žito, tretje leto praha itn. Pri natriletnem kolobarjenju s praho je bilo polje razdeljeno na tri približno enake dele, dva sta bila praviloma posajena z ozimnim in jarim žitom, tretji je bil v prahi. Zemljišče je počivalo vsako 3. leto, v drugih dveh letih pa sta se na njem menjavali ozimno in jaro žito. Natriletno kolobarjenje se je na Slovenskem širilo od 9. do konca 11. stoletja.

Na območjih s sredozemskim podnebjem, kjer zaradi sušnih poletij jaro žito ni dozorelo, se je ohranilo nadveletno kolobarjenje. Kolobarjenje brez prahe je omogočilo nepretrgano uporabo njivske površine in največkrat menjavanje žita z drugimi pridelki, na primer deteljo, koruzo, krompirjem, krmilno peso. Uveljavljalo se je od druge polovice 18. stoletja z uvajanjem novih rastlin, z zaporednim obdelovanjem in raznovrstnejšim izboljševanjem zemljišča, splošneje pa se je uveljavilo v 2. polovici 19. stoletja. Vsaj v 1. polovici 19. stoletja se je uveljavilo prosto obdelovanje, ki je povezovalo na isti njivi v istem času različne kulturne rastline. Konec 20. stoletja je prevladoval na Slovenskem šestletni kolobar, sestavljen iz različnega zaporedja žita, detelje in krompirja.