Sodobno dninarstvo

V današnji oddaji Kilavo seme bomo pokomentirali sezonsko delo v tujini, ter prisluhnili zgodbam obiralcem grozdja. Tema etimološko-etnološkega kotička: Hlapec.

_____________________________

SEZONSKO DELO, POUDAREK – KMETIJSKO

Kmetijsko sezonsko delo ni mačji kašelj. Od delavcev zahteva ogromno fizične vzdržnosti in terja telesne obrabe. Dela se v najrazličnejših vremenskih pogojih, pogosto je delo na črno in podplačano, izpostavljenost najrazličnejšim pritiskom pa je nemalokrat popolnoma nevzdržna. Da ne bo pomote, ne govorimo o kmetih, oziroma pridelovalcih, ampak o njihovih delavcih.

Pri sezonskem delu so izrazite migracije in iskanje dela v tujini, kjer naj bi bil pričakovan zaslužek višji, razmere pa boljše kot pri enakem, ali podobnem delu v domačem kmetijstvu. Povpraševanje po tem delu je bilo, in še je, odvisno od splošnega ekonomskega in političnega stanja. Opravljajo ga ljudje različnih starostnih skupin. Nekaterim krpa luknje k nizkim penzijam ali štipendijam, drugim predstavlja edini vir prihodkov, nekateri se ga lotevajo z velikim veseljem, ali pa zavoljo izkušenj.

Ljudje, ki si delo v tujini iščejo sami, pri iskanju zaposlitve praviloma niso uspešni. Četudi hodijo »od vrat do vrat«, si lastne družbene delovne mreže ne morejo splesti, vse dokler jih za delo kdo ne priporoči. Tako do dela v tujini ljudje največkrat pridejo preko poznanstev, mnogo pa se jih zaposluje tudi preko raznih agencij.

Slednje znajo biti zanje precej slaba izkušnja, saj za iskanje dela poberejo visoke provizije in procente od plačila, velikokrat pa so tudi neodzivne. Glede njihovega delovanja bi bila potrebna podrobnejša raziskava, kar pa velja tudi za prekupčevalce, ki ljudi, brez da bi jim dali točne informacije o vrsti dela, plačilu in delovnih pogojih, pehajo v grozljive in življenjsko nevarne situacije.

Razpredanje o sezonskem delu je mnogo-plastno in zajema problematike prekernega dela, migracijskih politik, okoljskega onesnaževanja, kmetijske logistike itn, vrhunec vsega slabega pa doseže nekje na neskončnih plantažah megalomanskih korporacij, kjer delavci pozimi iz stiroporja za mizerno plačo pobirajo paprike. Žal se v tem kratkem komentarju vseh teh tem ne moremo lotiti.

Za šalo še lahko pristavimo, da v kolikor bi v tujini kdaj želeli opravljati sezonsko delo, lahko vašo kvalificiranost utemeljujete s pedigrejem slovenskih očakov iz srede 19. stoletja, ki smo ga zasledili v študijskem delu tovarišice Smodiševe:

»Poleti ni dela, ki se ga Slovenec ne bi lotil. Delajo tako dobro, hitro in močno, da ni kaj pripomniti. Njihovo marljivost poznajo gospoda in veleposestniki v Zalski županiji in sami prihajajo po delovno silo na Slovensko, da bi za košnjo, žetvo in mlačev pridobili vešče Slovence.«

______________________________

SEZONSKI OBIRAČI GROZDJA V TUJINI

Za tokratni osrednji del oddaje Kilavo seme smo se pogovarjali z obiralci grozdja, ki sezonsko delo opravljajo v tujini, v Avstriji in v Franciji. Vse tri osebe o slabih izkušnjah na delovnem mestu niso imele veliko povedati, čeprav smo se iz njihovih spominov zelo trudili povleči karseda najslabše.

______________________________

Etimološko-etnološki kotiček: Hlapec

Hlapec, latinsko servus, je beseda, ki jo najdemo v stari hrvaščini hlapac v pomenu sluga in češko hlapec v pomenu fant. Praslovansko xolpec je manjšalnica od xolp s pomeni sluga, suženj, fant. V tej besedni družini najdemo še rusko besedo xolop v pomenu nesvobodnjak, narečno rusko paxolok v pomenu fant ter češko pochole v pomenu deček. Osnova za celotno besedno družino je verjetno xoliti, ki opisuje nego in skrb, prvotno pa se je uporabljala za striženje. Hlapec naj bi bil prvotno skrben ostrižen fant. Sorodni besedi sta še klapa in ohol.

Hlapec, prvi najemni delavec za moška dela na kmetiji, ki so jih najemali na vsem slovenskem ozemlju. Med prvimi so omenjeni v Beli krajini v šestnajstem stoletju. Enega do dva so imeli predvsem na večjih kmetijah, na samotnih hribovskih kmetijah pa tudi več. V takšnih primerih so imeli hlapci deljeno delo. Kravar je poleg tega, da je bil goveji pastir, oskrboval govedo, druga dela je opravljal v preostanku časa; volar je poleg tega, da je bil pastir volov ali goveda, oskrboval vole ali govedo in bil zadolžen zlasti za delo z voli; za druga dela pa v preostanku časa. Delo hlapca je, če jih je bilo na kmetiji več, lahko imelo med posli različno veljavo. Predvsem na alpskem območju in na kmetijah, na katerih sta se udinjala dva hlapca, so enemu določili veljavnejši položaj, in ju poimenovali veliki hlapec in mali hlapec. Veliki hlapec je ponekod določal delo malemu hlapcu in dobival večje plačilo; razločevanje je bilo znano še sredi 20. stol., odtlej tudi skoraj ni več hlapcev.