Urbano čebelarstvo

Oddajo začenjamo s Kilavimi novicami - poroča delegacija Kilavega Semen iz Balkanskega anarhističnega sejma knjig, ki se je konec minulega meseca zgodil v Novem Sadu. Istočasno pa se je v Sarajevu odvijala konferenca na temo zaščite še peščice prostotekočih rek v Evropi, ki se jo je udeležilo preko 200 udeležence. Novice zaklučujemo z nekoliko poljedelske statistike pri nas.

V osrednjem delu lahko prisluhnemo intervjuju o urbanem čebelarstvu, tej, zadnje čase precej hipsterizirani praksi. O tem, ženskah v čebelarstvu in naravnih alternativah smo se pogovarjali z Ireno Woelle.

Začenjamo pa tudi z novo rubriko - Vrtičkanje z... kjer bomo predstavljali živali, ki nam pomagajo na vrtu in govorili o tem kako ji privabiti. Prvo bomo vrtičkali z netopirji.

Zaključujemo pa s staro rubriko, ki se verjetno poslavlja od oddaje - EE kotiček. V tokratnem etimološko-etnološkem kotičku je beseda meseca Vesna.

Napovedi:

- Alternativna tržnica - bo, kot ponavadi potekala 2. torek v novembru, tokrat se verjetno ponovno seli v notranje prostore Menze pri Koritu in začenja z že uveljavljeno prakso zimskih skupnostnih dogokov na katerih sodelujejo različni kolektivi, tako si lahko poleg klasičnih tržničnih produktov in pridelkov obetamo vegansko večerjo, radikalno literaturo Acerbic distribution, distro A-infoshopa, metelkovske umetnine in podobno.

- Sicer pa mobiliziramo za anti-militaristične, anti-nacionalistične in anti-fašistične demonstracije: 1918—2018 - Vojne danes, vojne včeraj: nobenega praznika za pokol! Proti nacionalistični retoriki, spominjamo se dezerterjev, upornikov, ustreljenih. Ponovno zaženimo protimilitarizem, ki bodo potekale 3. novembra v Gorici, kot odgovor na mobilizacijo italjanske desnice, ki želi slaviti vojno, ki je povzročila masakr znan tudi kot 1. svetovna vojna. Več informacij o samih demonstracijah boste lahko dobili tudi na petkovi Infokafani LXVI: Nobenega praznika za pokol! - kjer bo A-infoshop, ob 20h, gostil tovariše iz Trsta.

- Mobiliziramo tudi proti gentrifikaciji in za avtonomne prostore v Ljubljani se krepi boj proti gentrifikaciji, turistifikaciji in elitizaciji mesta - naslednji petek, 26.10., bo potekal protest "Lublana je bulana!", kjer se bo med drugim protestiralo proti visokim najemninam in za ohranitev avtonomnih prostorov.

******************************************************************************

Kilave novice

Pregled začenjamo z Balkanskim anarhističnim sejmom knjig, ki se ga je minuli mesec udeležila tudi delegacija Kilavega semena. Na enem večjih regijskih srečanj anarhistov, ki je letos potekalo v Novem Sadu, nas je predvsem zanimal sestanek »radikalnih samooskrbnih iniciativ« in »evergreen« debata na temo gentrifikacije ter obrambe pred njo.

Slednja je bila poleg migracij in antinacionalizma ena poglavitnih tem tokratnega srečanja in je spodbudila razgibano debato. Govora je bilo o različnih pristopih oblasti in investitorjev, ki poskušajo svoji k dobičku naravnani logiki podrediti vse sfere življenja v mestu. Nekatere mehkejše metode transformacije mest tako obsegajo razne evropske ali Unescove titule, medtem ko nekatere druge vključujejo nasilne deložacije, omejevanje dostopa in preganjanje nezaželenih populacij ter podobno. Zaključek debate lahko strnemo v misel, da so lokalne zgodbe sicer različne, a so težnje elit povsod enake, ne glede na to, kako svoje projekte poimenujejo – pa naj gre za zelena ali pametna mesta, cilj je podreditev zahtevam kapitala. V boju proti njemu pa je potrebno sklepati široka zavezništva ter obenem braniti svoje četrti, parke in ulice pred uničujočimi procesi, a jih po drugi strani tudi polniti z infrastrukturo in vsebino, ki si jo tam želimo imeti.

Vsekakor pa je kilavo delegacijo na anarhističnem sejmu najbolj zanimalo, kaj se bo zgodilo s sestankom radikalnih samooskrbnih iniciativ, saj razen lokalne Zadruge Urbane in romunske »Cultiva Orasul«, ki smo jo v oddaji že predstavljali, na območju Balkana ne vemo za podobne zgodbe. Hitro se je izkazalo, da tudi v Novem Sadu ne bomo srečali novih že obstoječih iniciativ. Kljub temu je bil sestanek dobro obiskan, ena glavnih rdečih niti pogovora pa, kako vzpostaviti radikalne iniciative na področju pridelave hrane, ki bi uspele iti onkraj konzervativnih kmetijskih institucij in ezoterično-hipsterskih projektov.

Eden od konkretnejših rezultatov sestanka je bila tudi vzpostavitev lokalne, »novosadske« mreže, v katero so se povezali nekateri kmetovalci, vrtičkarji in takšni, ki bi to radi postali. Poleg tega pa se je vzpostavila tudi precej ohlapna mednarodna mreža ljudi, ki jih radikalna samopreskrba naslavlja in bi jih v prihodnje morda zanimalo tudi povezovanje okoli tem, kot so gensko spremenjeni organizmi, okoljski boji in podobno.

Ne tako zelo daleč stran, v Sarajevu, pa se je istočasno odvijala konferenca na temo zaščite še peščice preostalih prostotekočih rek v Evropi, na kateri se je zbralo malo morje nevladnikov iz vse Evrope, da bi izrazili svoje nestrinjanje predvsem s hidroelektrarnami, ki naj bi bile ene glavnih povzročiteljic izgube kar 81 odstotkov populacij rečnih vrst, zaradi česar so rečni habitati med najbolj ogroženimi na svetu. Pri nas so trenutno bolj znani boji proti hidroelektrarnam na Muri, spodnji Savi in Soči, še ena močna iniciativa proti gradnjam hidroelektrarn v širši regiji, ki izhaja iz naših koncev, pa je tudi »Balkan Rivers Defence«. Na Balkanu, še eni izmed redkih hidroenergetsko neizcuzanih regij v Evropi, je po navedbah sodelujočih na srečanju predvidenih kar 2800 investicij v izkoriščanje rek. Torej gre za še eno naložbo dobička željnega kapitala, ki tako kakor mesta v profit spreminja tudi reke.

Novice zaključujemo z nekoliko statistike. Po poročilu statističnega urada smo v Sloveniji leta 2016 pridelali okoli enega milijona ton hrane, kar je predstavljalo 53 odstotkov razpoložljive hrane pri nas. Samopreskrba s sadjem je znašala 62 odstotkov, z zelenjavo 42, s pšenico 53, s krompirjem pa 55 odstotkov. Njive, posejane z žiti, so predstavljale 56 odstotkov, pri čemer je 38 odstotkov te površine zasedala koruza. Ministrstvo naj bi rešitev videlo v preusmerjanju kmetijstva v ekoproizvodnjo. Kakšne posledice bo ekohrana imela za povprečno gospodinjstvo, ki za hrano in brezalkoholne pijače na letni ravni porabi 2671 evrov oziroma 7,3 evra na dan, je seveda vprašanje, saj to pomeni, da družine z enim otrokom povprečno porabijo 2,4 evra na posameznika in jim verjetno prve skrbi ne predstavlja ravno ekološko pridelana hrana, ampak kakršnakoli hrana. Seveda zmeraj obstaja opcija izvoza ekološke hrane, mi pa se bomo lahko zadovoljili s sadjem in zelenjavo iz eksotičnih držav.

****************************************************************************************

NAZAJ K ČEBELAM, DALEČ OD ČEBELARJEV

Za osrednji del oddaje smo zmontirali pogovor z Ireno Woelle -

oblikovalko, vrtičkarko in aktivistko, ki se je podala tudi v čebelarjenje. Z njo smo se pogovarjali o čebelah, komentirali čebelarstvo in se dotaknili perečih vprašanj, recimo razvoja gensko spremenjene čebele. Sogovornica si je ob delu s čebelami in čebelarskih dogmah ustvarila sliko, kako naj bi potekalo idealno sobivanje s čebelami.

////////////////////////////////////////////////////////////////

Nadaljevanje prispevka žal ne bo nič kaj romantično. Skupaj s porastom zanimanja za čebelarstvo, predvsem urbano čebelarstvo, se pojavljajo mnoga vprašanja o smiselnosti čebelarskih praks, ki v ospredje, namesto čebel, postavljajo ljudi in problematike čebelarstva prikazujejo zelo površno. Zato ne bomo govorili o čebelnjakih na hotelih, o čebelah na Cankarjevem domu, o možnostih najema čebelnjaka, o ljubljanski čebelji poti, ali o čebelnjakih za dnevno sobo. Zaenkrat lahko rečemo le, da se ljudje lotevajo čebelarjenja zaradi različnih pričakovanj, družbenega statusa in drugih vzgibov, pri Ireni pa je to bilo povezano predvsem z urbanim vrtičkarstvom.

//////////////////////////////////////////////////////////////

Čebele so na urbanih vrtovih zelo dobrodošle in ne glede na splošno onesnaženost tam tudi bolj varne zaradi manjše uporabe pesticidov znotraj mesta. Po ugotovitvah Irene uradno čebelarsko šolanje premalo časa nameni ekološkemu čebelarjenju in preveč promociji opreme za čebelarjenje ter ne vzpostavlja kritičnega odnosa do uporabe produktov kemijske industrije. Poleg tega se je sogovornica že na začetku šolanja soočila z majhnim številom čebelark. Čebelarska zveza bi po mnenju naše sogovornice morala vplivati na to, da se prepove uporaba pesticidov v kmetijstvu in da se promovira alternative zatiranju čebeljih bolezni s kemičnimi pripravki.

//////////////////////////////////////////////////////////////

Varoje so zajedalske pršice, ki se na čebele in njihove ličinke prisesajo podobno kot klopi ter jim izsesajo hemolimfo, zaradi česar čebele po določenem času umrejo. V Sloveniji naj bi se varoje pojavile konec sedemdesetih let. Za zatiranje varoje se v veliki meri uporablja sredstva za zatiranje pršic, podobna pesticidom. Interesa za nujne raziskave drugih načinov omejevanja pršic ni veliko, v primerih, ko do njih pride, pa sčasoma tudi skrivnostno potihnejo.

//////////////////////////////////////////////////////////////

Čebela kranjska sivka je avtohtona pasma Balkanskega polotoka, ki naj bi izvirala iz Gorenjske, čeprav nima slovenskega pasuša. Sicer pa je čebelarjenje v Sloveniji dovoljeno le z njo. Medtem ko je v slovenskem čebelarstvu dovoljena le kranjska sivka, pa v Nemčiji razvijajo gensko spremenjeno čebelo.

//////////////////////////////////////////////////////////////

Za konec je sogovornica izpostavila že omenjeno problematiko prevlade moškega spola v čebelarstvu, ki jo povezuje s tekmovalnostjo pri obsegu čebelarjenja oziroma pri pridobivanju čebeljih produktov, ne pa tudi nujno s prizadevanjem za dobrobit čebel.

************************************************************************************

VRTIČKANJE SZ...

NETOPIRJI

Netopirji ne pijejo krvi in se ne zapletajo v lase, a to še ni zadosten razlog, da bi jih radi privabili na svoj vrt. Zakaj torej vrtičkati z netopirji? Za začetek so učinkovita straža pred komarji. Netopir lahko v eni noči poje do nekaj tisoč žuželk, ki lahko tehtajo tudi tretjino njegove teže, pri doječih samicah pa vse do polovice teže. Seveda je količina hrane odvisna od vrste. Manjše vrste netopirjev pri nas lahko namreč tehtajo le 5 gramov. Dejstvo, ki bo relevantno za vsakogar, ki se na vrtu bori z raznolikimi škodljivci, je, da se na jedilniku netopirjev poleg komarjev znajde tudi marsikatera vrtninam škodljiva žuželka.

Načinov, kako na vrt privabiti netopirje, je mnogo. Zatočišča si ti leteči sesalci poiščejo v raznolikih kotičkih – od dupel v starih drevesih do špranj pod opaži. Najdemo jih lahko na podstrehah, v skladovnicah drv, za polkni in še kje. Če si netopirji za svoje zatočišče izberejo prav špranjo nad našim oknom, jih torej ne preganjajmo. Nasprotno! Netopirje lahko zvečer potiho opazujemo, kako zletijo iz svojega dnevnega skrivališča in gredo na lov. Gvano, ki nam bo padal na okensko polico, pa lahko zbiramo in z njim pognojimo vrtnine.

Netopirski gvano je odlično gnojilo. Netopirji pri nas se v glavnem prehranjujejo z žuželkami in drugimi členonožci, zato njihov gvano vsebuje veliko hitina, ki razpada počasi in rastline oskrbuje s hranili dlje časa. Vsebuje veliko dušika ter fosfor, kalij in mikroorganizme, pomembne za razgrajevanje organske snovi. Zato v primeru, da ste uspeli brez motenja teh zavarovanih in pogosto redkih živali na svoji ali sosedovi podstrehi v vrečko pomesti kup gvana, le-tega potresite po gredah. Za gnojenje moramo gvano enakomerno potresti po površini zemlje in jo nato dobro zaliti. Priporočena količina, navedena v različnih virih, se od vira do vira razlikuje, a se giba od polovice do enega jogurtovega lončka na kvadratni meter zemlje – odvisno od kvalitete zemlje in zahtev posejanih rastlin.

Če netopirji na našem vrtu še niso našli primernega kotička zase, pa jih lahko skušamo privabiti z netopirnico, za izdelavo katere bomo na svetovnem spletu našli mnogo idej in oblik. Seveda se bomo morali v paketu odreči še uporabi škodljivih strupov in škropiv, za katere na sonaravnem vrtu tako ali tako ni prostora, sekanju starih dreves in nepotrebnemu osvetljevanju vrtov ponoči, ko so aktivni ti skrivnostni sovrtičkarji. Nato lahko samo še potrpežljivo čakamo, da najprej prifrčijo iz težko določljive smeri, naslednjič pa mogoče že izpod strešnikov na vrtni lopi.

*******************************************************************************

Etimološko-etnološki kotiček

Vesna

V slovensko govorečem prostoru beseda vesna ni direktno povezana s pomladjo; tako je na primer v obsoških govorih beseda vesna znana le v pomenu »neko bajeslovno žensko gozdno bitje«. Pomen »pomlad« je prevzet iz drugih slovanskih jezikov, tako na primer starocerkvenoslovansko in rusko vesna. Praslovanska beseda vesna je dalje sorodna z galsko uissona, staroindijsko vasanta, avestijsko vauri in armenijsko garun vse v pomenu pomlad. Iz iste osnove so še staronordijsko var, latinsko ver, grško ear in staroirsko errach; v litovskem in letonskem jeziku pa najdemo besedo vasara s pomenom poletje. Vse izpeljanke izhajajo iz indoevropskega (heteroklitičnega) samostalnika *(h)ousr = pomlad, ki je verjetno tvorjen iz korena *hues- = svetiti se.

Vesna - vilinsko bitje; vesne naj bi se zbirale enkrat ali večkrat na leto, plesale, pele in pohajale. Tako naj bi se shajale v februarju, ki se po njih imenuje vesnar, največkrat okrog godu svetega Matije (24. februar). Po izročilu s Krna naj bi v skupinah vršale, prebujale naravo in prinašale rodovitnost. Gorje tistemu, ki bi ga povozile ali opazile, da jih zasleduje.