Zadružništvo v Čadrgu

Vrtičkarske sezone je morda konac, začenja pa se nova sezona Kilavega semena na Radio Študent 89,3 MHz !
------------------------------------------------------------------------------------------------

Novice Kilavo seme

Zakon o prosti menjavi semen v Kaliforniji

V petek, 9. semptembra 2016 so v Kaliforniji sprejeli dopolnilo k zakonu o semenih, ki tako dovoljuje prosto menjavo semen vsem semenskim knjižnjicam in posameznikom v nekomercialne namene. Amandma imenovan The Seed Exchange Democracy Act tako omogoča več kot 40 semenskim knjižnjicam, da jim ni potrebno opravljati zapletenih nadzornih postopkov o pristnosti in kakovosti semen, prav-tako pa jih ni potrebno formalno označevati.

Kalifornijska zgodba ima začetek v letu 2014, ko so v zvezni državi Pensilvaniji ustavili polno delovanje ene od semenskih knjižnjic, ker niso označevali ter preverjali semen, njihovo delovanje pa je bilo omejeno na menjavo komercialnih pakiranih semen. Incident je sprožil ogorčenje po številnih zveznih državah in aktiviral mnoge posameznike in nevladne organizacije za spremembo zakonodaje. Poleg Kalifornije je sedaj prosta menjava semen možna še v Nebraski, Ilinoisu in Minesoti.

Protesti proti uvozu smeti v Albaniji

V Tirani, glavnem mestu Albanije, so se v soboto, 1. oktobra odvili protesti proti uvozu smeti iz več evropskih držav. Povod za protest je bilo sprejetje zakona konec septembra, ki naj bi omogočil trgovanje Albanije z drugimi državami, ki se soočajo z velikimi količinami odpadkov.

Podoben zakon je bil sprejet že v letu 2011, po spremembi na vrhu oblasti pa ukinjen čez dve leti. Sedanja vlada pod taktirko Edija Rame pa je z nekaj dopolnitvami sedaj sprejela zakon, ki, kakor trdijo protestniki, za nekaj evrov omogoča uvoz ne le manj toksičnih odpadkov, pač pa marsikaj precej strupenega. Albanska vlada pa si predvsem želi čimprejšnjih pristopnih pogajanj za vstop v Evropsko unijo.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Skupna vaška sirarna v Čadrgu

Čadrg je odročna vas nad Tolminom, katere posebnost je skupna vaška sirarna, v kateri ekološke kmetije predelujejo mleko v sir in druge izdelke. Samota Kutina, ki ima vpogled v načine povezovanja med kmetijami na vasi in tradicijo sirarstva, smo povprašali kako je skupnostna praksa vaške sirarne organizirana ter kje leži razlog, da se je skupna sirarna ohranila vse do danes, kljub temu da smo priča procesu vse večje individualizacje kmetijskih praks?

//////////////////////////////////////////////////////////////

Čadrg je kljub težko dostopni in neravninski legi še danes zelo živa vas. Ali so mogoče prav skupnostne prakse kmetovanja tiste, ki so botrovale temu, da je vas danes še vedno izjemno aktivna, saj je v njej kar pet kmetij?

//////////////////////////////////////////////////////////////

Raznoliki kulturni dogodki, v katere so vpleteni vsi, ki živijo na vasi kažejo na močno povezanost. Prav tako si na primer v Čadrgu že stoletja delijo pašnike in gozd kot skupno dobrino, o kateri odloča žreb – vsaka kmetija dobi del, s katerim potem določeno sezono upravlja. Kateri so torej poleg sirarstva še drugi nivoji povezovanja in vzajemne pomoči v Čadrgu, ki omogočajo ljudem kvalitetnejše in bolj vzajemno sobivanje in jih še nismo omenili?

//////////////////////////////////////////////////////////////

Skupna sirarna je prepoznana kot trajnosta skupnostna praksa. Mnogokrat se zgodi, da so prave ideje v sklopu težnje proti trajnostnemu razvoju osmišljene v manjšem krogu ljudi in potem aplicirane. V primeru bazičnega kmetovanja, pa se zdi, da ideja res prihaja iz potrebe tamkaj živečih, sploh če vemo, da tradicija obstaja že stoletja ter da tudi prehod na ekološko kmetovanje ni pomenil večjih sprememb. Ali vseeno obstaja razkorak med tem, kar bi živeči v Čadru radi počeli in s tem zadostili svojim potrebam ter smernicam, ki jih narekujejo regulative, ki jim je potrebno slediti?

//////////////////////////////////////////////////////////////

Od prakse se premaknimo še k produktom. Izdelki iz mleka, ki jih proizvajajo v Čadrgu imajo svoje specifike. Kaj so posebnosti izdelkov in kje leži vzrok za le te?

//////////////////////////////////////////////////////////////

Za konec še nekaj besed o zanimivosti med izdelki, o kateri verjetno ne bomo slišali drugje in sicer o obrezkih sirnih kolutov. Kaj je posebnost le teh in za kaj jih uporabljamo danes?

//////////////////////////////////////////////////////////////

Ko so se nam sline že cedile po ovratnikih, smo Samota povprašali še kje lahko omenjeni tolminski sir in druge dobrote kupimo, naročimo oziroma prevzamemo.

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Vrtičkarski nasveti

Povzeto po knjigi Vrtnarstvo (Josip Štrekelj, Celje 1947).

V oktobru sejemo, toda s tveganim uspehom, še zimsko špinačo, korenje in radič za porabo v nastopni pomladi. Zimsko solato, rane sorte zelja in ohrovta, posejane konec meseca avgusta in v začetku meseca septembra v sejalnico, presajamo v 10 cm globoke jarke, ki jih naredimo v smeri vzhod—zahod, da zavarujemo sadike mrzlih vetrov.

Karfijole pikiramo v pokrite grede za nasad v bodoči pomladi, ker drugače na prostem pozebejo. Brstičnemu ohrovtu (popčarju) odrežemo v začetku tega meseca vrh stebla, da pospešimo tvorbo glavic v pazduhah listov. Sadimo še zimski česen in šalotko. Čebulo, šalotko in česen, ki so toliko trajnejši, kolikor bolj so dozorjeni, hranimo v suhem, mraza varnem prostoru.

Ob koncu oktobra začnemo vzimovati vrtnino v kleteh, pokritih gredah, kojah in zasipnicah. V poslednje vlagamo tudi doraslo zelje in dorasli ohrovt (z glavo navzdol in s kocenom navzgor), ki ju kakor po navadi odenemo z zemljo in s slamo.

Proti koncu tega meseca silimo radič, regrat, listnato zeleno, nedoraslo endivijo in blitvo. Prazne grede prekopljemo, a gnoja željni vrtnini namenjene tudi pognojimo.

-------------------------------------------------------------------------------------------------------

Etimološki kotiček

Vrba

Besedo vrba najdemo v mnogih slovanskih jezikih, tako naprimer hrvaško in srbsko vrba, rusko verba, češko vrba. Praslovansko *vƃrba je izvorno kolektiv od samostalnika, ki se je ohranil v litvanski besedi virbas kot ime za šibo. Beseda vrba torej prvotno pomeni mnogo šib, šibje. Sorodnosti najdemo dalje v letonski besedi virbs, ki pomeni količek in latinsko verber v pomenu šiba ali bič. Vse besede so izpeljave iz indoevropske baze *uer-b s pomenom vrteti, viti , upogibati. Beseda vrba tako označuje drevo, katerega veje je možno kriviti oz upogibati. V slovenskem jeziku obstaja pogovorna narečna beseda jerbas, ki pomeni koš pleten iz vrbovih šib.