Participacija mladih

Pogosto imajo mladi občutek, da niso slišani, da njihova mnenja in pobude niso upoštevana. Težko je biti aktiven državljan in participirati v socio-ekonomski realnosti sodobne družbe, saj nam ta daje vedno več negotovosti. Tako predstavnike oblasti mladi zaradi razmer, s katerimi se srečujejo, vidijo kot nekoga, ki jim je obrnil hrbet in jih razočaral. Vendar pa mladi participirajo, kljub temu, da to včasih počno, ne da bi se tega zavedali. Vsakdo je že kdaj napisal kakšen grafit in je na ta način izrazil mnenje ali pa podpisal peticijo za katero je menil, da lahko spremeni potek določene stvari, v primeru, da se jo sprejme. Mnogi so se udeležili protestov, ker so verjeli, da se je za določene stvari potrebno boriti. Tudi to, da poslušamo Radio Študent, ki je družbeno angažiran radio, je nek način participacije v tem družbenem mozaiku.

Aktiven državljan si, če posežeš v dogajanje pri katerem gre za neko skupno dobro, za dobro širše družbe in pomembno je, da obstaja možnost, prostor, podpora ter želja, da lahko sodelujemo pri odločanju in vplivamo na odločitve, ki se sprejemajo, še bolj pa, da je naš glas slišan, zahteve po pravicah pa uresničene. Mladinske organizacije in organizacije za mlade so eden od mehanizmov, ki pomagajo pri tem, da se mladim ponudi priložnosti za demokratično sodelovanje. Velik del učenja za aktivno državljanstvo se namreč zgodi preko neformalnega izobraževanja. 

Tudi na evropski ravni se odvijajo razprave in predlogi, pri katerih bi mladi morali imeti besedo. Obstaja takoimenovan strukturiran dialog, ki je oblika komunikacije oz. sodelovanja med evropskimi odločevalci in mladimi. Strukturiran dialog je inštrument s katerim se mladi, mladinske organizacije in mladinski sveti ter raziskovalci s področja mladine aktivno vključujejo v dialog z odgovornimi za mladinsko politiko v povezavi z evropskimi temami. Na nek način je to orodje, preko katerega se mladi seznanijo z odločevalci in se nato skozi dialog oblikujejo nove priložnosti za mlade, ter se hkrati zmanjšuje prepad med odločevalci in povečuje zaupanje v različne politične strukture. V Sloveniji je za izvajanje strukturiranega dialoga zadolžen Mladinski svet Slovenije. Letos je na Malti od 20.3. do 23.3. potekala Evropska Mladinska konferenca, ki je osrednji dogodek vsakega predsedovanja EU. Evropska mladinska konferenca je priložnost, da mladi podajo mnenje o tem kaj je treba storiti in na kakšen način. Več o tem z gostjo Ano Štromajer iz Mladinskega sveta Slovenije, ki deluje na področju strukturiranega dialoga in participacije in ki se je udeležila evropske mladinske konference.

Aktualne novice:

Ministrstvo za kulturo je objavilo 2 razpisa za financiranje dodiplomskih in podiplomskih štipendij za šolsko leto 2017/2018.  Prvi javni razpis je razpisan za financiranje štipendij za dodiplomske študije v tujini s pričetkom v šolskem letu 2017/18 in je namenjen štipendiranju dodiplomskega študija (prva stopnja) na tujih izobraževalnih ustanovah, ki jo kandidat zaključi s pridobitvijo diplome na področjih glasbene, intermedijske, uprizoritvene in vizualne umetnosti, filma in konservatorstva-restavratorstva kulturne dediščine. Drugi javni razpis pa je razpisan za financiranje štipendij za podiplomski študij in izpopolnjevanje s pričetkom v šolskem letu 2017/18 za podiplomski (druga ali tretja stopnja) študij in izpopolnjevanje v tujini na področjih umetnosti, filma, kulturne dediščine in področju kulturnega menedžmenta ter štipendije za študij za nekatere poklice v umetnosti, ki jih je treba posebej podpirati: komponist sodobne glasbe, baletni plesalec, lutkovni igralec oz. animator lutk, filmski scenarist, filmski animator. Rok za oddajo vlog je 24. 4. 2017.

Kulturologi vas že deseto leto zapored vabijo na tradicionalni kulturološki simpozij, tokrat z naslovom SIMBOLI. 10. Simpozij je odlična priložnost, da se poglobite v simbole, njihovo zgodovino, izvor, uporabnost, da podrobneje kritično in avtonomno analizirate, se sprašujete ter razglabljate o njih. Simpozij bo potekal 11. 4., 12. 4. in 13. 4. na FDV-ju in v Pritličju. Udeležba je brezplačna.

Društvo Parada ponosa bo letos med 9. in 17. junijem organiziralo Festival Parada ponosa 2017, ki se bo 17. junija zaključil z največjim LGBTIQ+ dogodkom v letu – Parado ponosa 2017. Vse, ki si od maja do konca junija lahko vzamete nekaj časa in jim aktivno pomagate pri izvedbi programa festivala, vljudno vabijo na koordinacijski sestanek, ki bo potekal v sredo 26. aprila 2017 ob 19.00 v Ziferblatu (Vegova 8, Ljubljana). Na koordinacijskem sestanku se boste pogovorili o vaših pričakovanjih in željah ter obsegu dela in si razdelili delovne naloge. 

Več na www.lmit.org