Prihodnost Radia Študent še vedno ogrožena

Študentski zbor Študentske organizacije v Ljubljani (ŠOU) je na 3. redni seji zavrnil proračun za leto 2021, ki je za Radio Študent predvidel 0 evrov sredstev. Zavrnjeni so bili tudi vsi za Radio Študent nesprejemljivi amandmaji, po katerih bi mu za leto 2021 zagotovili 50.000 evrov. Javno sejo je prek Facebooka neumorno spremljalo več kot 1.500 ljudi, s čimer je postala najbolj javna seja v zgodovini ŠOU. Na seji so se pokazale slaba in zavajajoča komunikacija med vodstvom in študentskimi poslanci, nepoučenost o perečih problematikah ter splošna odsotnost refleksije o posledicah upravljanja z večmilijonskim proračunom študentskega javnega denarja. 

Položaj Radia Študent je tako ostal povsem negotov. Idejo o za radio nesprejemljivem “miroljubnem prenosu ustanoviteljskega deleža” je vseboval tako predlog amandmaja Aleksandra Milićevića, vodje poslanske skupine Povezani, kot tudi nagovor poslancev s strani direktorja ŠOU, Andreja Klasinca. Še enkrat se je pokazalo, da je nižanje sredstev za delovanje Radia Študent povezano tudi s poročanjem. “Da je prišlo do tega znižanja, si moramo priznati, da je posredno odgovoren tudi Radio Študent, ki je s svojim poročanjem velikokrat brez podkrepljenih dejstev postopoma uničeval ugled študentske organizacije in posledično študentskega organiziranja v Republiki Sloveniji,” je povedal Milićević. Klasinc, pod čigar vodstvom so se sredstva ŠOU za RŠ v sedmih letih razpolovila, je ponovno zavajal študentski zbor in širšo javnost z netočnimi trditvami o sporazumnih dogovarjanjih glede izstopa ŠOU iz ustanoviteljstva Radia Študent. Samovolji vodstva ŠOU se ni izognil niti Zavod ŠOLT, najstarejši zavod družine ŠOU, katerega direktorju Jožetu Hrastniku ni bilo omogočeno niti prisostvovanje na seji. Obenem je Klasinc nedopustno diskreditiral tudi ogromno podporo domače in tuje javnosti, ki potrjuje, da Radio Študent deluje v študentskem in širšem javnem interesu in da mora tako delovati tudi naprej. Prepričani smo, da predlagani proračun brez javne podpore in pritiska javnosti ne bi padel. Hkrati se sprašujemo, s kakšnimi pooblastili direktor ŠOU nagovarja poslance študentskega zbora k prenosu ustanoviteljstva.  

Obsežna medijska kampanja s podpisi več kot 400 institucij in več kot 13.000 posameznikov, med katerimi je dobra polovica študentov in študentk, podpora številnih domačih fakultet ter drugih akademskih, izobraževalnih in študentskih institucij, kulturnega sektorja, civilne družbe, večine slovenskih evropskih poslancev ter mednarodna podpora neodvisnega in nepridobitnega medijskega sektorja so obrodile sadove in preprečile pospešeno in očitno že dalj časa načrtovano izločitev Radia Študent iz javnih sredstev, s katerimi upravlja ŠOU. Razprava v študentskem zboru je poleg patetično pripravljenih in izvedenih napadov na delovanje in legitimnost Radia Študent s strani študentske poslanske skupine Povezani obenem proizvedla še kako potrebno refleksijo in prevpraševanje dovoljšnjega dela študentskih poslancev in poslank, da so zavrnili za nas nesprejemljiv in uničujoč proračun. Tako so prenekateri poslanci in poslanke morda prvič v svojih mladih političnih karierah odkrili, da v zadnji instanci glasujejo po svoji vesti. 

Na seji so mnogi poslanci in poslanke izrazili nesprejemljivost proračuna ŠOU, v katerem ni postavke za RŠ. Tudi če so bili njihovi amandmaji za nas nesprejemljivi, so vendarle potrdili, kar smo bili prisiljeni kričati zadnja dva tedna: da je Radio Študent kot najstarejša neodvisna študentska radijska postaja v Evropi nepogrešljiv del študentskega organiziranja in medijskega prostora in s tem brez vsakršnega dvoma upravičen do javnih sredstev, s katerimi upravlja ŠOU. Razprava je - tako kot se ob Radiu Študent to rado zgodi - presegla problematično mešetarjenje s sredstvi in finančno ignoriranje RŠ ter kljub najširši javni podpori še zmeraj obstoječe ideje o odprodaji ustanoviteljstva Radia Študent in načela vprašanja o širšem smislu študentskega organiziranja v sedanji obliki. Nekateri poslanci in poslanke so podvomili o legitimnosti nadaljevanja do včerajšnje seje povsem netransparentnega, nenadzorovanega in nedemokratičnega delovanja ŠOU v zadnjih letih. To so prvi koraki v pravo smer, kar lahko samo pozdravimo.

Na tem mestu je vendarle smiseln opomin, da smo še vedno na tankem ledu, da so problemi odloženi, ne pa rešeni; razmere se že z naslednjo sejo lahko spremenijo. Na Radiu Študent seveda pozivamo, da so seje tudi v prihodnje javne in da lahko javnost še naprej spremlja odločanje o usodi naše institucije in porabi javnega denarja. Obenem ponavljamo nespremenjene zahteve iz peticije ter pozivamo predsedstvo in poslance ŠOU, naj jih v celoti upoštevajo pri načrtovanju novega proračuna, ki bi omogočil nadaljen in stabilen razvoj tega edinstvenega nepridobitnega medija, izobraževalne institucije in civilnodružbene organizacije, ki deluje v študentskem in javnem interesu. Ponovimo: zahtevamo zagotovitev financiranja s strani ŠOU v višini najmanj 120.000 evrov letno vsaj do konca leta 2022; takojšnjo prekinitev poskusov prenosa ustanoviteljskega deleža; ohranitev minimalnih deležev financiranja zavodov družine ŠOU ter vključitev Radia Študent v vse pogovore o njegovi prihodnosti. Poslance in poslanke ter vso širšo javnost tudi pozivamo, da ostane z nami v boju za dolgoročno stabilnost Radia Študent.