PROIZVEDENO V EU: Kontejner(ji) smrti

Skupaj s telesi naših bratov so na končni cilj pošiljke prispeli tudi ihtenje mater, jok družin in prijateljev in bolečina različnih skupnosti po vsem svetu. V kontejnerju so ostali zgolj molk, tišina in izpuhtele sanje. Roke, ki so v Šidu zaprle vrata kontejnerja, da bi obranile življenje, so sedaj popolnoma nerazpoznavne. Meso in kosti borcev za svobodo so nepremični med paletami paketov gnojil. Boj za dostojno življenje, varnost in svobodo se je končal v srhljivem sedimentu rdečega tovornega kontejnerja.

S telesi mladih Afričanov je v Paragvaj prispela Evropa. V paragvajsko pristanišče je prispel politični in gospodarski projekt, trdnjava, ki temelji na sadistični politiki Evropske unije, na zakonih njenih držav članic in drugih služabnikov. S kontejnerjem je prispel režim smrti: preračunljiv in zahrbten lov na človeška bitja, ki deluje s pomočjo oboroženih institucij za nadzor in kontrolo vsega, kar diha. To je režim, ki pod pretvezo skrbi za nacionalno varnost in varnost državljanov odloča, čigavo življenje je vredno varovanja in čigavo ni. Z njim so prispela vsa evropska sredstva, denarne transakcije, proračunske naložbe v militarizacijo meja, najnovejša nadzorna tehnologija, brezpilotna letala, senzorji, skenerji, terenska oprema, bodeče žice, krogle, pendreki in tepež. In z njimi še številne ugledne delegacije, zaskrbljene komisije, medvladni opazovalci, mednarodni sporazumi in konvencije o človekovih pravicah. A vendar – nič. To ni prva nasilna smrt. To ni prvi tovrsten kontejner. Vlaki iz Šida na zahod odhajajo vsak dan.

Lokalne ladijske oblasti so potrdile, da je kontejner odplul iz Hrvaške, države članice Evropske unije, katere oblasti služabniško in sebično izvajajo evropski projekt kriminalizacije svobode gibanja, kriminalizacije revščine in razčlovečenja človeškega bivanja vse do izumrtja z uporabo najbolj brutalnih metod. Čeprav so soočeni s pričevanji preživelih, izjavami prič, poročili aktivističnih skupin in mednarodnih humanitarnih organizacij in poizvedovanji lokalnih in tujih novinarjev, hrvaške institucije in voditelji tako kot evropski nenehno zavračajo odgovornost, zanikajo krivdo in oporekajo dejstvu, da pri vsem tem sodelujejo. Brezsramno lažejo. Čeprav se hrvaška država zaveda svojega sodelovanja v zločinih proti človeštvu na balkanski migracijski poti, ob očitnih in verodostojnih dokazih v lokalnih medijih o rdečem kontejnerju skorajda ni bilo besede. Glede na vse to, ob tej priložnosti jasno in brez strahu izjavljamo:

Krivi so!

Izganjali so, pretepali, streljali!

Krivi so!

V rdečem kontejnerju nemške blagovne znamke Hamburg Süd, ki je v lasti danske družbe Maersk, so skupaj s telesi mladih Afričanov na zahodno poloblo prispeli tudi nacionalistični in imperialistični udarci. Prispela je hrvaška policijska brutalnost s številnimi preganjanimi utopljenci iz rek Kolpe, Mrežnice, Une, Korane, Drine, Save in Donave. Prispela je mlada mati s Kosova, katere telo je zmrznilo v snegu v bližini Ličkega Petrovega Sela. Prispela so trupla Maročanov, ki so zgorela v enoti za pridržanje na mejnem prehodu Bajakovo. Prispela so trupla mladih Afganistancev, ki so se zadušili v Futogu. Prispel je oče iz Kurdistana, ki ga je varnostnik v taborišču Ušivak pretepel do smrti. Prispel je Maročan, ki se je zadušil pri poskusu vstopa v kamp Miral, da bi se stuširal. Prispela je tudi deklica Madina, katere ime bo nekoč zapisano na zagrebškem Trgu Republike Hrvatske. Prispele so žrtve železniških nesreč, električnih sunkov, plazov, padcev s pečin in zgradb, požarov in avtomobilskih nesreč. Prispeli so skupaj s pregnanimi, pogrešanimi in izbrisanimi. Prispeli so s streli in udarci, z ranjenimi, mrtvimi, posiljenimi, bičanimi, mučenimi, hospitaliziranimi, operiranimi, pridržanimi, utišanimi, zasmehovanimi, sestradanimi, ustrahovanimi in ponižanimi.

Zato vam, ki sprejemate zakone in odredbe, ki postavljate zapore in koncentracijska taborišča, plačujete paznike in sodnike, ste lastniki utrdb in državnih kabinetov, plačujete duhovnike in profesorje, obožujete palice in tanke, plačujete policijo in vojake, želimo reči:

Ne boste nas zlomili!

Svetovne skupnosti, gibanja v boju za postnacionalno družbo brez meja, za svet brez kapitalizma in patriarhata, za okoljsko pravičnost in osvoboditev planeta ostajamo v svojih prizadevanjih neustrašni.

Do popolne osvoboditve,

večna slava padlim tovarišem!

Transbalkanska solidarnost