Zeleni forum

V tokratni Vsemogočni travici smo se za hip vrnili v aprilske, s konopljo zaznamovane dneve oziroma k Marihuana maršu, v okviru katerega je dan pred tradicionalnim shodom na Kongresnem trgu potekala tudi serija okrogli miz, imenovana Zeleni forum. Na prvih dveh se je ločeno razpravljalo o industrijski in medicinski uporabi konoplje, ob koncu dneva pa je sledil še posevet nevladnega sektorja. 

Prvi so začeli razpravljalsko ozračje v za tisto sredo, 19. aprila, precej hladnih prostorih Študentskega kampusa ogrevati sodelujoči na okrogli mizi o konoplji v industriji. Ob uvodnem vprašanju, kje so razlogi za upad števila pridelovalcev v zadnjih letih, je Urša Orehek z Zavoda Konopko skušala strniti glavne težave, s katerimi se pri nas srečujejo pridelovalci. Ob problemih tehnične narave, kot sta pomanjkanje strojev za žetev ali težave s sušenjem, in pomanjkljivem trgu po mnenju Orehek pridelavo zavirajo tudi birokratske ovire. Da konoplja ostaja zapostavljena in drugim poljščinam neenakovredna rastlina, se je v nadaljevanju na podlagi dolgoletnih izkušenj strinjal tudi pridelovalec Dejan Rengeo, ki pa kljub temu ostal optimist in verjame, da se bo zanimanje za pridelavo konoplje spet povečalo.  

Aktualno in problemsko naravnanost debate je prekinilo nekoliko deplasirano vprašanje povezovalca Klemena Balanča, kje vse v industriji je konoplja uporabna. Čeprav bi bilo morda smotrneje izpostaviti le nekatere najbolj specifične primere, se je okoljski aktivist in ekološki kmet Gorazd Marinček spustil v suhoparno naštevanje izdelkov in panog, ki se tako ali drugače srečujejo z gandžo, ob koncu svojega nastopa pa se je vendarle vrnil na področje zakonodaje. Kot že pred njim Urša Orehek, je opozoril na neustrezno omejitev vsebnosti THC-ja na 0,2 odstotka za dovoljeno industrijsko gojenje konoplje.

izjava

Omenjene omejitve vsebnosti THC-ja se je dotaknil tudi Tomaž Koren s portala konoplja.org, ki je spomnil, da je ta na nivoju Evropske unije posledica predvsem francosko-nemških lobiranj, in ne strokovnih argumentov, zaradi česar pa se srečujemo z manjšim naborom dostopnih sort konoplje. Kot zadnji med govorci na prvi okrogli mizi pa je Koren pojasnil tudi razliko med pojmoma konoplja in kanabis in njuno napačno razumevanje, ki izhaja iz neobstoječega prevoda Enotne konvencije Združenih narodov o mamilih.

izjava

Terminološka razmejitev je dobila svoj prostor in poskrbela za kar precej začudenja tudi na drugi, že bolj obiskani okrogli mizi o medicinski uporabi konoplje. Pomen razlikovanja med kanabisom in konopljo je tokrat omenil svetovalec poslanske skupine Socialnih demokratov Gorazd Prah, ki prav tako kot ključno vidi spoštovanje omenjene Enotne konvencije. Ta za države predvideva vzpostavitev učinkovitega nadzora v primeru gojenja konoplje in pridobivanje kanabisa za medicinsko uporabo, ki pa ga Slovenija še vedno ni vzpostavila.

izjava

Ko gre za zakonodajne težave in pomanjkljivosti pri medicinski uporabi konoplje, je bila veliko kritik - predvsem med predstavniki nevladnega sektorja, katerega je med govorci zastopala še Sanela Štadler - deležna nedavna sprememba Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog. Ta ne izpolnjuje oktobrske zahteve parlamentarnega odbora za zdravstvo po oblikovanju zakonskih okvirov, ki bodo celovito uredili področje. Po mnenju Deana Herende, predsednika nevladnih organizacij za droge in njihovo uporabo, pa je uredba zastavljena tako, da bo onemogočila lastno pridelavo in Slovenijo prisilila v uvoz kanabisa.

izjava

Veliko bolj sta bila do odločevalcev na Ministrstvu za zdravje razumljivo prizanesljiva oba predstavnika zdravniške stroke, internist Željko Perdija in onkologinja Ana Červek, ki sta se dotaknila težav, s katerimi se pri zdravljenju s kanabisom srečujejo zdravniki. Medtem ko je Červek govorila o slabem poznavanju področja med zdravniki, ki se s terapevtskim potencialom kanabinoidov srečujejo šele v zadnjih letih, pa je Perdija izpostavil pomanjkanje kliničnih študij.

izjave

S tem je zdravnik Perdija povzročil kar nekaj ogorčenja predvsem pri tistih aktivistih med obiskovalci, ki ne dovolijo dvoma o vsesplošni zdravilnosti konoplje. Da je kliničnih raziskav premalo, se ni strinjal tudi Dean Herenda in ob tem dodal, da je konoplja zaradi holističnega delovanja bližje homeopatiji kot pa klasični medicini. Da celostno delovanje kanabinoidov zahteva drugačen pristop, se je s Herendo Perdija strinjal, a dodal, da je ustrezneje kot o alternativni medicini govoriti o komplementarnem zdravljenju, ki potrebuje zavoljo zaščite pacienta tudi ustrezen nadzor in regulacijo.

izjava

Zadnji del Zelenega foruma je bil namenjen posvetu nevladnega sektorja. Tokrat v krog posedeni udeleženci so za izhodišče debate vzeli nedavno peticijo in zakonski osnutek Piratov za popolno legalizacijo konoplje in se v splošnem strinjali, da bi na njem bilo mogoče graditi nadaljnje predloge. Pri tem sta z nasveti na podlagi slabih parlamentarnih izkušenj s podobnimi predlogi nevladnikom skušala svetovati tudi svetovalec SD Prah in poslanka Združene levice Violeta Tomič. 

Fotografija: marihuanamars.si