Pazi Drek

Pazi drek - Ljubljana all around 

Takole, zadnji pazi drek v sezoni, zato se bomo malo pozajebavali. Ker nočemo spet žalit kakšnih ranljivih družbenih skupin, denimo gasilcev, niti reproducirat starih biserov, bomo probali biti pošteni in nežni. No, ali pa hinavski in grobi, kakor kateri devici pač paše. Skratka, tokrat bomo podali en mali, vobči poulični vtis o naši krasni prestolnici.

Mnogo in mnogovrstnih težav je izkusil slovenski narod, oj, in jih bo še več, za tolažbo in povračilo v teh hudih časih pa mu je Bog dodelil Ljubljano, je zapisal naš veliki Cankar. In z njo tudi krasne ulice. Ne mislim zgolj na vsesplošno načičkanost v centru, res s temi fejk tlakovci, turistično zalego ter nonstop nekim štancanjem na vsakem vogalu staro mestno jedro daje nezgrešjiv vtis nališpane kurbe. Človek ne more v miru sedet in pit pir, ne da bi mu en harmonikar pribijal Golico. In če na Petkovškovem nabrežju še enkrat slišim đurđev dan, bom popizdil.

Se je pa fino odprl tudi iz naše strani podrekan Trg Republike, kjer ima človek majčkeno miru, če seveda ni alergičen na skejtanje. Najlepše pa so seveda razne male pajzlasto usrane in poscane uličice, denimo v spodnji in zgornji šiški, na Poljanah, Fužinah, pač povsod izven strogega centra, pa tudi tam se kaj najde. V teh alejah vprašljivega vonja, sumljivih polmrakov, razparanega asfalta ter postanega pira zadihaš dušo mesta. In kako čudovito vprašljiva, sumljiva, razparana in postana je naša Ljubljanska!

Ker mestni promet ni zgolj ulični, je treba omenit še kak drug prometni medij. Denimo železnico, ki gotovo ni najboljša ljubljanska plat, če samo spomnimo, na katastrofalne ovinke, ki jih mora zavijat kak neuk pešec, npr. med Bežigradom in Šiško. Je pa marsikatera jutranja pijančevalska pot ob tirih precej razburljivejša, ko majavo čekiraš, da te ja ne bi razfukal kakšen vlak. Tu lahko omenim še ne izpolnjeno skrito željo – scat iz železniškega mosta na Dunajsko. Šajbnbriserji pač ne pridejo prav edino po dežju.

Urin nas tako pripelje do tretjih, in sicer vodnih poti. V tem letnem času turistične ladjice in makalonce furajo s polno paro. Če ste eden tistih nesrečnikov, ki se brukajo v teh čolnih sredi malega ljubljanicastega kanalčka, da jih lahko zijajo vsa vesoljna nabrežja, z vami sočustujemo. Edina res omembe vredno in za poulično življenje relevantna pa je neka majčkena neprilika. Namreč prevsem one lesene hipsterske gare so zasidrane v enem najboljših placev za scanje, pri tribunicah spodaj na Novem trgu. Ko bomo po njej začeli scati kot nekoč po drevesah, iz katerih je narejena, ji bodo morda našli kak drug parking. 

Jah, ostane nam še premikanje po luftu. Ker policija ni naš najboljši prijatelj so žal zavrnili akreditacijo za test z njihovim helikopterjem. Kar pa spet ni taka tragedija. Saj ne moremo, niti nočemo pokrit čisto vsega, bi ja crknili od dolcajta. Zato nasvidenje v novi sezoni.  

Drkal, pardon, drekal je Matjaž.