OFF
»Kdo si?« vpraša pikselaška mačka, samozvana Sodnik, ki se ob tem reži kot pečen maček. Oseba v belem z bejzbolsko čepico na glavi pogleda pojavo in odgovori, da je Odbijalec, ki bo izpolnil svojo sveto dolžnost. A maček ne nagovarja lika, temveč njegovega lutkarja. Ve, da nekje onkraj ekrana plava inteligibilna prikazen, tisti, ki nadzoruje dogajanje. Že v prvi sekvenci se raztrešči četrti zid, igralec je vanj potegnjen kot element dogajanja in prične svojo pot v čudnost špila OFF.
OFF je zastonjska indie igra, pri kateri lahko potegnemo nekatere vzporednice z Yume Nikki, o kateri smo v preteklosti v Pritiskavcu že govorili. Predvsem sta si igri podobni glede poglobljenega igralnega vzdušja, ki ga ustvari nadrealistično okolje v kombinaciji z morbidnimi in skrivenčenimi liki. OFF je malce starejši primerek neodvisne proizvodnje, ki je zalet dobila z občo povezanostjo svetovnega spleta. Programska orodja, kot je RPG maker, ki so na voljo vsakomur, tudi amaterskim razvijalcem, omogočajo ustvarjanje izdelkov v neovirani lastni režiji. OFF si je kultni status pridobil že kmalu po tem, ko ga je leta 2007 francoski razvijalec Mortis Ghost izdal sprva v francoščini, tri leta pozneje pa so oboževalci original prevedli še v angleščino. Vse odtlej v spletnih prostranstvih velja za lep primerek pripovedništva, ki je zgodbovno sicer nejasen, a prav zato bogat zaklad za vse mogoče interpretacijske tehnike. Je vir premnogih nesoglasij, tako glede same tematike kot razlage dogajanja.
Lik, avatar, lutka - kakorkoli že imenujemo Odbijalca, njegova naloga, in skozi njega tudi naša, je v tem, da očistimo svet. Žrtve svete misije bodo duhovi, ki strašijo po pokrajini. Iz nam sprva neznanega razloga smo se znašli tu, s bejzbolskim kijem v roki in z enoumno obsesijo, da je treba storiti vse, kar je potrebno, da bo pokrajina spet neoporečna. S pomočjo mačkona Sodnika napredujemo po štirih conah in masakriramo vse, kar se nam postavi na pot. Kar sprva deluje kot altruistična kampanja, sčasoma pridobi vedno bolj zlovešče lastnosti. Prebivalci con so nam za pomoč sicer hvaležni, a stvari se zapletejo, ko se nam po robu postavijo takoimenovani Varuhi, vodje posameznih stopenj, ki v imenu kraljice malodane tiransko vladajo. Okoliščine in posledice tega spopada uničijo ravnovesje v svetu in zdi se, da nismo očiščujoči apostol razsvetljenja, ampak prej temna sila uničenja.
Kot rečeno, svet OFF-a je absurden, nastlan s težko razumljivimi literarnimi figurami, mestoma nedoumljivo fabulo in nadrealistično podobo. Po poti odkrivamo vsebino ter delovanje univerzuma in pa vprašanja, na katera poskuša zgodba kriptično odgovoriti. Med štirimi conami potujemo skozi svetovni zemljevid, imenovan ničnost. Cone so vzajemno povezane, saj vsaka nosi odgovornost za določen vidik sveta. Recimo, v prvi coni se proizvajajo elementi, iz katerih so sestavljene vse ostale cone - dim kopljejo v jamah in namenjen je dihanju. Tla in orodja so iz kovine - to poberejo iz krav, ki jih pred tem razpolovijo. Sladkor pridobivajo s sežiganjem mrtvih. V tem svetu ni nič normalnega. Prebivalci štirih con so si podobni kot miš miši, živijo monotona in prazna življenja. Intervencija Odbijalca je skorajda katarzična, ne glede na tragični rezultat naših dejanj.
Boj je potezen in se dogaja v realnem času, kar pomeni, da nasprotniki ne čakajo na nas. Tako se ustvari dinamika, ki potrebuje pozorno igranje, vendar spričo omejenega števila sposobnosti ne ponuja kaj dosti prostora za strategijo. Slejkoprej postane suhoparno in oživi le pri spoprijemu s šefeti. Glede tega se s podobnimi poteznicami, kot sta LISA in Darkest Dungeon, ne more primerjati. Med šetanjem naokoli naletimo na kup ugankarskih zagonetk. Te večinoma sestojijo iz namigov iz okolice in zahtevajo nekaj logike, sčasoma pa postajajo vedno zahtevnejše. Grafika je gameboyevsko kockasta in robata, vendar njeno cenenost nadomestijo bolestne pojave in grozepolna okolica. Skupaj z mračno zvočno podlago in cinično dvoumnostjo pripovedi se ustvari lynchevska atmosfera, primerna za vsakogar, ki ljubi zadeve, po katerih mu ni ravno jasno, kaj se je dejansko zgodilo.
O svobodi, ki si jo je pri ustvarjanju OFF-a privoščil Mortis Ghost, lahko govorimo v presežkih. Ustvaril je izdelek, ki se odloči raztrgati marsikatere igralske konvencije, samonanašalnost in avtoironijo pa zapelje v za igre ne prav pogosto videne višave. Z načinom, ki bi ga požegnal še Brecht, ustvari odtujitveni učinek in poseben odnos do igranja skozi umno prepletanje zgodbe z neposrednim nagovarjanjem igralca in njegove vloge. Ker je špil brezplačen, ga je več kot vredno vzeti v roke za nekaj zmedenih in uživantskih uric.
Na OFF je pritiskal Domen.
Prikaži Komentarje
Komentiraj