Šolska varovalka

Vprašanje obremenitve otrok v šoli, količine obveznosti, koristi prisile in pomena visokih zahtev je eno tistih, ki se vedno znova vrača med popularne teme. Čez pretirano količino obveznosti za mularijo udriha javnost vedno znova, držimo se za glavo in jadikujemo, kako bodo naši otroci uspeli narediti kaj iz sebe, ko pa od njih zahtevamo, da iz sebe nekaj naredijo!

Ampak - presenečenje! - zahteva, obveznost in prisila otrokom lahko pomagajo pri razvoju in napredku. Še več, šola kot stalnica, rutina, prostor vrstnikov in predvidljivo nepredvidljivega je tista institucija, v kateri lahko zacvetijo posebej učenci s težkimi izkušnjami, med katere spadajo tudi - ali pa predvsem – priseljeni otroci z vsega sveta.

O pozitivnih učinkih oziroma kar varovalnih dejavnikih šole smo se pogovarjali z Anico Mikuš Kos, otroško psihiatrinjo in pediatrinjo ter ustanoviteljico Slovenske Filantropije. Med številnimi drugimi je sodelovala tudi pri projektu vzpostavitve začasnih šol za otroke begunce, ki so k nam pribežali zaradi vojne v Bosni.

IZJAVA

Mikuš Kos povsem konkretno predstavi varovalno vlogo šole.

IZJAVA

Ob vsem tem je pomembna tudi vloga odraslega, učitelja, ki učence vodi ne le v učnem procesu, ampak jih usmerja tudi pri socializaciji. Učitelj otroku nudi občutek varnosti in oporo, tako ob vsakodnevnem delu kot tudi s pomočjo drugih strategij, načinov, ki se jih včasih niti ne zaveda, kot znova razloži sogovornica:

IZJAVA

Šolsko delo je, seveda, sistemsko pogojeno, nasmeteno s finančnimi, s prostorskimi, z ideološkimi ovirami. Ob prihodu otrok beguncev in migrantov se togi šolski sistem le počasi in stežka iztiri in zapelje na nove poti z drugačnimi razgledi na šolsko situacijo. Vselej gre za iste zagnane učitelje, ki začutijo potrebo po spremembi, razumejo potrebe otrok prišlekov ter se nanje hitro in smiselno odzovejo. Zakaj je torej pomemben še sistemski poriv, če vselej zaostaja?

IZJAVA

Mikuš Kos še pove, kakšne vrste psihološka pomoč je tista, ki otrokom pomaga prebroditi krize ob prihodu v novo okolje. Ter seveda - kakšni ti otroci sploh so, kako drugačni so od “naših”? Je “naša” psihološka pomoč dovolj za otroke priseljence?

IZJAVA

Torej, šola je le del sistema pomoči, preostali, pomembni del, so medsebojni odnosi. In prav odnos do otroka, to, v kakšno vlogo ga postavimo, pomembno določa, kako se bo ta otrok odzival na nadaljnje življenjske preizkušnje.

IZJAVA

Kako otroku s postavljanjem zahtevnih nalog pomaga šola, ponovno razloži Mikuš Kos.

IZJAVA

Ob koncu pogovora je jasno: otroci, ne glede na to, od kod prihajajo, lahko težave imajo ali pa tudi ne. Lahko se v novem sistemu izgubijo ali pa tudi ne. Šola s kakovostnimi programi dela, dobro usposobljenim strokovnim kadrom, ki otroku postavlja utemeljene zahteve, lahko poskrbi, da otrok ne ostane otrok, ampak postane mali človek.

Za spoštovanje besed in zahtevno šolo navija

Zala

Oddaja je nastala v sklopu projekta "Spoštuj besede: Etično novinarstvo proti sovražnemu govoru", ki ga sofinancira: