Divjanje po brezpotjih in sipinah
V tokratni oddaji pozornost posvečamo reliju Dakar, ki je, kot rečeno, letos potekal samo in izključno v Peruju. Ta reli je od začetka 1977. potekal na trasi Pariz-Dakar in tudi nosil takšno ime. Vse do leta 2007 je pot tekmovalce vodila več ali manj med Evropo in Zahodno Afriko ter se leta 2009 preselila prek Atlantika na obale Pacifika. Uraden razlog za premik dirke je varnostna grožnja, ki naj bi jo predstavljali uporniki v Sahelu. Res je, da so bili mesec dni pred začetkom dirke štirje francoski turisti ubiti v terorističnem napadu v Mavretaniji. Amaury, organizacija, ki organizira preizkušnjo, je nato na predlog francoskih oblasti reli odpovedala. Takrat, kot tudi sedaj, so se pojavljala ugibanja o resničnosti te grožnje za tekmovalce. Neuradna ali, če želite, zarotniška verzija je tista, ki pravi, da je Francija uporabila reli Dakar kot orodje v pogajanjih z Mavretanijo, ko se je ta odločila za nakup ameriškega orožja namesto francoskega. Druga verzija dogodkov pravi, da je bil razlog za selitev finančne narave, saj so južnoameriške države bolj pripravljene primakniti določeno vsoto organizatorjev.
Edini slovenski udeleženec letošnjega Dakarja v Peruju je bil Simon Marčič, 33-letni asistent na Fakulteti za energetiko na Univerzi v Mariboru, ki je tekmoval v motociklistični kategoriji. Gre za eno od petih kategorij tekmovalcev, preostale so avtomobili, quadi, tovornjaki in UTV-ji.
Marčič je dirko končal še pred polovico, v četrti etapi je doživel nesrečo takoj po startu etape. Marčič jo je dobro odnesel, njegov motor nekoliko manj.
Letošnja dirka je ostala zvesta imenu vsaj v tem, da je potekala po puščavi. Namesto saharske so dirkači obiskali puščavo Sechura, ki se razteza po obalah Pacifika. Specifična površina jo je zagodla mnogim tekmovalcem.
Marčič se je letos podal na pot sam. Leta 2017 je tekmovanje zaključil z zlomljeno nogo, lani pa je, kljub številnim težavam z motorjem, prispel na cilj.
Marčič opiše specifiko letošnjega relija Dakar. Manj etap bi teoretično moralo pomeniti lažjo dirko, a realnost je pač drugačna. Če za primerjavo vzamemo zadnji Dakar v Afriki, torej leta 2007, je takrat zmagovalec v motociklistični kategoriji porabil 51 ur, da je zaključil vse etape, oziroma 18 ur več kot letos.
Marčič pozdravlja morebitno širitev trase iz Peruja še na preostale južnoameriške države. Kljub temu, da je vzljubil Dakar gledoč slovenskega motociklista Mirana Stanovnika, mu ni preveč všeč ideja preselitve dirke nazaj v Afriko. Predvsem zaradi številnih južnoameriških navijačev, ki so vzeli dirko za svojo. Končna odločitev bo jasna šele 15. maja.
V nadaljevanju tokratnega Suspenzorja vam prinašamo izseke iz pogovora z Miranom Stanovnikom ali puščavskim lisjakom, kot so ga poimenovali slovenski mediji ob spremljanju njegovih podvigov. Miran Stanovnik se je relija Dakar udeleževal vse od leta 1996, nazadnje pa pred štirimi leti. S Stanovnikom smo se pogovarjali v pisarnah občine Log-Dragomer, kjer je bil ob koncu lanskega leta drugič izvoljen na mesto župana.
Ideja za reli Dakar se je porodila Thierryju Sabinu decembra 1977, ko se je kot udeleženec dirke Abidjan-Nica izgubil v osrednji Sahari in po lastnih pričevanjih na sipinah Nigra spoznal, da gre za dobro lokacijo za reli. Slaba tri desetletja kasneje se je Andrewu Szabu, navdušencu nad relijem Dakar, na potovanju po Zahodni Afriki podobna ideja. Potem ko ga je padec letala, ki naj bi ga prepeljalo iz Gvineje v Mali, prisililo, da se je na to pot podal z avtomobilom, se je odločil, da bo organiziral lasten reli Dakar. Namesto da bi se sam udeležil tekmovanja, se je odločil, da bo kreiral novega.
Budapest-Bamako ne skriva svoje navezave na reli Dakar in se hvali z nazivom “Dakar za revne”. Pri prijavi na preizkušnjo za naslednje leto bi odšteli maksimalno tisoč evrov, če bi se za udeležbo odločili pred pol leta, če pa se za prijavo odločite sedaj, ko se te zaključujejo, bo maksimalen znesek 2500 evrov. Te cene predvidevajo udeležbo z neke vrste štirikolesnim terencem v tekmovalnem delu relija. Motoristi in vozniki UTV-jev plačajo pol manj, znatno nižjo vsoto plačajo tudi tisti, ki se preizkušnje ne udeležijo z namenom tekmovanja, pač pa zgolj zaradi potovanja. Kot pojasni Szabo, pa niti tekmovalne kategorije niso tekmovalne v tradicionalnem smislu, da je zmagovalec tisti, ki prvi prispe na cilj.
Tovrstna ureditev onemogoča spremembo relija v, kot se izrazi Szabo, oboroževalno tekmo, kjer več denarja pomeni več možnosti za zmago.
Večina sodelujočih se odloči za netekmovalno možnost, vsako leto pa imajo sodelujoči možnost brezplačne udeležbe, če se prijavijo v tako imenovano “Spirit category”.
Za razliko od Dakarja in v duhu samorazglašenega “največjega amaterskega relija na svetu”, Budapest-Bamako ne vključuje kolon podpornih vozil, ki bi oskrbovali sodelujoče.
Prva edicija relija je potekala konec leta 2005. 42 ekip je startalo iz Budimpešte 26. decembra, na cilj pa so prispeli dva tedna kasneje. Po treh letih premora je druga izdaja preizkušnje potekala vsakoletno od 2008 do 2016. Nato so se organizatorji odločili, da bo reli na sporedu vsako drugo leto, v vmesnih letih pa bo na sporedu preizkušnja Baja XL, ki se je pričela ravno ta petek. Ta reli poteka v Kaliforniji in južneje, po mehiškem polotoku Baja. Szabo tako organizira relija na rojstnem Madžarskem in v Kaliforniji, kjer dela in preživi večino časa. Budapest-Bamako vsako leto raste po številu sodelujočih.
Trasa naslednje leto bo udeležence ponovno peljala tudi preko Slovenije. Budapest-Bamako poskuša biti čim zvestejši imenu, a so bili organizatorji zaradi spremenjenih okoliščin v prestolnici Malija že lani prisiljeni cilj premakniti v Gambijo. Naslednje leto se zadnja etapa zaključi v Sierri Leone.
Szabo kot ključen del vsakoletne izkušnje izpostavlja dobrodelni vidik relija, kateremu pripomore vsak udeleženec preizkušnje.
Rok za prijave za udeležbo na Budapest-Bamako 2020 je 3. februar.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentarji
opa... prklopmo :)
Komentiraj