V rokah 12. igralca
Slovenski ekipni šport se, sicer z nekaj izjemami, v zadnjih letih sooča z vse hujšo rezultatsko in finančno krizo, odgovore nanjo pa ob pomanjkanju širše sistemske ureditve prepušča nekompetentnim klubskim funkcionarjem in vodstvom. In medtem ko športni klubi v Podalpju po umiku državnih in paradržavnih donatorjev čakajo čudežnega sponzorja in v veliki večini životarijo pod vodstvi neambicioznih in brezidejnih direktorjev ter predsednikov, v tujini športni privrženci in gledalci na stranpoti modernega klubskega športa in s tem povezanih težav odgovarjajo s prevzemi klubov oziroma oblikovanjem novih. Nekaj primerov, ko so navijači zaradi samovolje vodstva in krize klubov oblikovali svoje ekipe, smo predstavili tudi v tokratnem Suspenzorju, še prej pa Suspendirane novice.
S komercializacijo športa, ki je postal ena vodilnih postindustrijskih gospodarskih panog, so tudi športni klubi začeli dobivati drugačen pomen. Nekdanje športne sredine z lokalnim pomenom in povezovalno vlogo zdaj vse bolj postajajo blagovne znamke, namenjene ustvarjanju dobička. S prihodom kapitala, ki v športnih klubih presežno vrednost išče stran od tradicije, lokalnega okolja in večkrat tudi rezultatov, so se preobraženi klubi na eni strani začeli oddaljevati od svojih članov, privržencev in publike, po drugi strani pa se zaradi nesposobnega vodstva in nedobičkonosnosti znajdejo v kriznih razmerah in na robu propada.
Preden preidemo h konkretnim primerom, pa na kratko o tem, zakaj privrženci klubov prevzemajo aktivne vloge pri njihovem vodenju, Ben Shave iz britanske organizacije Supporters Direct, ki se ukvarja s področjem vodenja in lastništva športnih klubov v rokah navijačev in lokalne skupnosti.
Eden bolj aktualnih in bližnjih primerov, ko so se navijači odločili ustanoviti svoj nogometni klub, se je pred časom odvil v Zagrebu. Po malonogometnem klubu Dinamo, ki ga je že lansko jesen ustanovila navijaška skupina Bad Blue Boys, so svoj nogometni klub oblikovali tudi navijači drugega prvoligaša iz hrvaške prestolnice, NK Zagreba. Po večletnem nezadovoljstvu s predsednikom kluba Draženom Medićem, ki je uzurpiral klub, ga vodil samovoljno in se s spremembo grba odrekel njegovi tradiciji, so se “White Angels”, kakor se imenujejo Zagrebovi navijači, odločili oblikovati svoj klub. Sanja Burlović.
Nogometni klub Zagreb 041, ki so ga navijači sicer osnovali že na začetku lanskega decembra, registrirali pa februarja, deluje po principih neposredne demokracije. O tem več pozneje, posebnost novega kluba pa je, da si v svoje delovanje prizadeva vključiti tudi azilante in migrante na Hrvaškem. Z njimi je sicer skupina White Angels sodelovala že v preteklosti.
Že zdaj za Zagreb 041 igra 8 azilantov, moštvo pa vodi Nigerijec Celestina. Večjo vključenost migrantov v moštvo pa, kot pojasnjuje naša sogovornica, preprečujeta rigidna hrvaška zakonodaja in pravila Hrvaške nogometne zveze.
Medtem ko Zagreb 041 šele dobro začenja z delovanjem in bo s tekmovanjem začel prihajajočo jesen, pa ima Nogometni klub Varteks iz Varaždina za sabo že nekajletni staž. Klub so leta 2011 ustanovili navijaška skupina White Stones in ostali privrženci Nogometnega kluba Varaždin, širši javnosti poznanega kot Varteks. Tako se je varaždinski nogometni ponos namreč vrsto let imenoval po glavnem sponzorju, znanem tekstilnem podjetju. Leta 2010 se je Varteks preimenoval v Varaždin, kar je bilo za mnoge njegove ljubitelje, ki jim Varteks bolj kot ime tekstilne fabrike predstavlja nogometni klub, njegovo tradicijo in zgodovino, točka preloma. Tajnik leta 2011 ustanovljenega novega Varteksa Rikardo Kahlina.
Navijači Varteksa so pred ustanovitvijo novega kluba skušali po legalni poti doseči spremembe v samem NK Varaždin, toda ko po številnih protestih in ignoriranju s strani pristojnih institucij niso naleteli na pozitiven odziv, klub pa je tonil vse niže, so se odločili za radikalno potezo in oblikovali svoje moštvo.
Novoustanovljeni Varteks na samem začetku ni bil deležen podpore širše skupnosti in samega mesta Varaždin, ideji navijačev in ostalih nogometnih zanesenjakov so bili naklonjeni le nekateri vidnejši nekdanji nogometaši in posamezne javne osebnosti. Toda privrženci Varteksa so vztrajali, dobro delo pa se je kmalu pokazalo tudi v dobrih rezultatih samega moštva. Varteks je svojo pot leta 2011 začel v 2. hrvaški županijski ligi, ravno zdaj pa se poteguje za vstop v medžupanijsko ligo, ki je dva kakovostna razreda višje.
V prvem delu smo govorili o nogometnih klubih Zagreb 041 in Varteks iz Varaždina, zdaj pa se selimo še v Salzburg. Tudi navijači tamkajšnje Austrie so pred leti ustanovili svoj klub; no, njihova zgodba pa je delno drugačna. Če sta bila v Zagrebu in Varaždinu pomembna dejavnika za ustanovitev novega kluba poleg rušenja tradicije in preimenovanja kluba tudi njegovo slabo upravljanje in finančno nazadovanje, v Salzburgu teh težav leta 2005 ni bilo na vidiku. Nasprotno, takrat je Austrio Salzburg prevzelo podjetje Red Bull, jo finančno izdatno podkrepilo in ambiciozno napovedalo tudi rezultatske uspehe.
Toda Red Bull se je do nove pridobitve začel vesti v najbrutalnejši lastniški maniri: spremenil je klubske barve, imenu kluba dodal komercialnega, iz nogometnih tekem je začel ustvarjati spektakle po ameriškem vzoru in skušal elitizirati tudi sam klub. Privrženci salzuburške Austrie, ki so začeli opozarjati na objestnost novih lastnikov in ignoranco do tamkajšnje nogometne skupnosti, so postali odveč, in ko tudi dolga pogajanja med novimi lastniki in navijači niso obrodila sadov, so se slednji odločili za ustanovitev lastnega kluba pod starim imenom - Austria Salzburg. Predstavnik kluba David Rettenbacher.
Novi klub, ki je skušal nadaljevati s strani Red Bulla nasilno prekinjeno tradicijo leta 1933 ustanovljene salzburške Austrie, je bil seveda trn v peti novim lastnikom stare Austrie, saj je odvračal njihove gledalce. Novoustanovljena Austria je namreč kmalu začela postajati popularna, kar pa je Red Bull skušal preprečiti tudi z diskreditacijo njenih ustanoviteljev in članov.
Toda kljub silnim milijonom, ki jih je novi sponzor vrgel v avstrijskega prvoligaša iz Salzburga, in uspehom v naslednjih letih, so gledalci sledili stari tradiciji in novemu klubu, ki je kljub nastopanju v precej nižje rangiranem tekmovanju imel in še vedno ima precej večji obisk.
Da ima novoustanovljeni klub v nižji ligi večjo obiskanost od starega, ki nastopa v kvalitetnejšem tekmovanju, opažajo tudi v Varaždinu.
Ustanavljanje lastnih klubov, v večini nogometnih, a še zdaleč ne samo teh, s strani nezadovoljnih navijačev in privržencev je sicer vse bolj opazen pojav po vsej Evropi in le še redke so države, ki ne poznajo takšnih primerov. V organizaciji Supporters Direct, ki s svojim znanjem pomaga navijačem in lokalnim skupnostim pri oblikovanju klubov, opažajo, da se trend iz leta v leto širi. Ben Shave.
Tovrstni, predvsem nogometni klubi se že dolgo pojavljajo v Veliki Britaniji oziroma Angliji, kjer je komercializacija šport zajela v najbolj brutalni meri. Medtem ko fuzbalerski klubi v najelitnejših ligah na Otoku postajajo luksuzne igračke v rokah neobzirnih lastnikov, pa razočarani navijači svoje klube ustanavljajo in jih bodrijo v kakovostno nižjih tekmovanjih.
Kot pojasnjuje Shave, se navijači lahko lotijo reševanja odvzetih jim nogometnih ljubezni na dva načina. Poleg oblikovanja novega kluba jim preostaja tudi možnost prevzema lastništva in vodenja obstoječega. Ta poteza je denimo na Hrvaškem delno uspela navijačem splitskega Hajduka, v Angliji pa navijačem Portsmoutha.
V zadnjem delu oddaje se selimo k načinu delovanja tovrstnih klubov, ki v večini primerov delujejo po principih neposredne demokracije, pri čemer ima vsak član kluba pravico sodelovati pri izbiranju vodstva in delovanju kluba. Rikardo Kahlina, tajnik nogometnega kluba Varteks Varaždin.
David Rettenbacher, nogometni klub Austria Salzburg.
Na članih oziroma njihovih prispevkih sloni tudi finančna struktura tovrstnih klubov. Ob minimalnih sponzorskih prihodkih članarine in ostali prispevki predstavljajo večino klubskih proračunov, veliko pa je na tem nivoju tudi prostovoljnega dela.
Načini financiranja in delovanja številnih športnih klubov, ki vznikajo na pobudo razočaranih športnih privržencev, so ob borbi za golo ohranitev in preživetje lokalnih športnih sredin hkrati tudi odgovor na stranpoti sodobnega moštvenega športa. Ta se je z zasledovanjem dobička kot prevladujočega smotra v spektakelski maniri v marsikaterem pogledu povsem odtujil od športnih navdušencev, lokalnih sredin in tudi športa kot socialnega faktorja. V rokah kapitala vse prevečkrat poskuša postajati sredstvo za zabavo in igračka elit, medtem ko so široke mase navdušencev kot neme opazovalke odstranjene iz njegovega delovanja.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj