Nategovanje z vetrnicami

TEMNOZELENA
Pilotna edicija

***

Dobrodošli v pilotni ediciji Temnozelene, brezskrupulozno naravocentrične radijske oddaje, katere misija je, da z uporniškimi mislimi in občutji prebarva čim več kotičkov vaših življenj. Pripravila sva jo Katarina in Uroš.

V današnji oddaji boste lahko prisluhnili dogajanjem v najnovejši epizodi sage, znane pod imenom "Vetrna elektrarna Volovja reber" in se informirali o nekaterih naravoljubno-ozaveščevalnih akcijah v prihodnjih dneh in tednih.

***

Volovja reber je izredno markantna reliefna oblika, ki se razprostira v bližini Ilirske Bistrice. Vidna je od daleč naokoli, pogled z nje pa se sega vse tja od Vremščice in Slavnika, preko Učke in Kvarnerskega zaliva, Snežnika in mimo Nanosa celo na Julijske Alpe in italijanske Dolomite.

Po številu gnezdečih vrst ptic sodi Volovja reber med vroče točke v Sloveniji. Tukaj gnezdijo mnoge redke in ogrožene vrste. Poleg njih tukaj domujejo vse tri največje zveri v Evropi: medved, ris in volk. Na samem grebenu in ob vznožju živijo številne vrste metuljev, žuželk in plazilcev, med njimi mnoge redke in zaščitene vrste. Seveda se to bogastvo življenja odraža tudi v pestri flori, saj je območje Volovje rebri eno izmed floristično pestrejših območij v Sloveniji.

**

Gre, skratka, za izredno ohranjen kotiček te bioregije, ki bi ga vsaka normalna duša morala ljubeče in skrbno varovati. Vedoč pa, na kakšnih načelih deluje ta kultura nas, seveda, niti najmanj ne preseneča, da je komu lahko prišlo na misel, da bi to bogastvo življenja podredil svojim parcialnim interesom. Odtod zamisel o vetrni elektrarni na tem območju.

Pred kratkim smo izvedeli, da je Agencija RS za okolje ponovno izdala soglasje za gradnjo vetrne elektrarne Volovja reber. ARSO z njo daje okoljevarstveno soglasje za gradnjo kar 33-ih vetrnic na Volovji rebri. Na spletni strani ene najstarejših nevladnih naravovarstvenih organizacij v Sloveniji, Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije - na kratko: DOPPS - so zapisali, da se po hitrem pregledu "kaže, da gre za očitno nezakonito odločbo, še eno v dolgi vrsti nestrokovnih in nezakonitih odločb ARSO v primeru Volovja reber."

ARSO je tokrat že četrtič odločala o okoljevarstvenem soglasju za Volovjo reber. Prejšnje tri odločbe do bile zaradi nezakonitosti odpravljene. Za tokratno odločanje si je ARSO vzela kar 13 mesecev.

**

Zakaj se ta zgodba ponovno zapleta in kaj je njeno bistvo? Po odgovore smo se najprej odpravili na DOPPS in k varstvenemu ornitologu Tomažu Jančarju.

Za začetek smo ga povprašali, če lahko v nekaj stavkih povzame zgodovino zgodbe okoli Volovje rebri?

[posnetek]

Ker so sodišča že 10 krat razveljavila odločbo o naravovarstvenem soglasju, nas je zanimalo, zakaj se zgodba še vedno vrača na dnevni red in v čem je srž povezav med investitorjem in ARSO?

[posnetek]

Pod odločbo je podpisan zgolj direktor ARSO, dr. Silvo Žlebir, kar je nenavadno. Tomaža Jančarja smo povprašali, Kako si razlaga, da strokovni sodelavci sploh niso podpisani pod odločbo?

[posnetek]

Nadalje nas je zanimalo, v katerih točkah je odločba šibka?

[posnetek]

Kaj nas čaka v nadaljevanju te zgodbe, in ali morda obstaja možnost, da bo Elektro Primorski uspelo zgraditi vetrnice na tej lokaciji?

[posnetek]

Kakšno je stališče javnosti do tega primera, kajti vemo, da se ljudem zdijo pobude, ki spodbujajo "zeleno" energijo pozitivne?

[posnetek]

Tomaža Jančarja smo povprašali tudi, kako je zadovoljen s poročanjem medijev in s številom zaveznikov na svoji strani?

[posnetek]

Nismo mogli mimo vprašanja, ali so te vetrnice sploh potrebne, ali rabimo to elektriko? Slovenija namreč elektriko izvaža. Zakaj bi potem morali v korist elektrike uničevati dragocena območja narave?

[posnetek]

Zanimalo nas je tudi, kako Tomaž Jančar komentira misel, da so zmage narave začasne in kratkotrajne, zmage kapitala pa dokončne, saj, če nič drugega, za sabo puščajo hudo razdejanje, kot na primer v Mehiškem zalivu?

[posnetek]

Za konec smo našega sogovornika povprašali še za mnenje o tem, ali bo sistem kot tak zmogel streznitev in neko drugo življenjsko paradigmo, ali bomo prej doživeli civilizacijski kolaps?

[posnetek]

***

Za komentar odločbe smo seveda povprašali še nasprotno stran, kjer pa niso bili pretirani zgovorni. Na Elektro Primorska smo po dveh dneh telefonskih klicev v prazno izvedeli, da je za odgovore na to temo pristojen le generalni direktor, g. Dario Vrabec, ki je bil odsoten in smo ga za komentar poprosili preko njegove tajnice, vendar ni bil dosegljiv.

**

Seveda smo zavrteli tudi telefon pisarne direktorja ARSO, dr. Žlebirja, ki po naših informacijah še vedno ni odgovoril na vprašanja, ki so mu jih javno zastavili na DOPPS in so dosegljiva na spletni strani Koalicije za Volovjo reber. Iz tajništva direktorja so nas napotili na njihovo PR službo. Tam pa je naša sogovornica, gospa Verica Vogrinčič, povedala, da o vprašanjih DOPPS sploh ni bila obveščena in da se bo pozanimala za odgovore. Po dogovoru smo ji prošnjo za komentar nato poslali tudi preko elektronske pošte, vendar ne odgovora, ne povratnega klica do zaključka redakcije nismo prejeli.

Oba z dr. Žlebirjem sta danes verjetno precej zasedena, saj sodelujeta na letošnji, že tretji po vrsti Eko konferenci, ki v organizaciji Društva Planet Zemlja poteka na Gospodarskem razstavišču. Nosilne teme letošnje konference se sučejo okoli gospodarstva, energetike in prometa, vse v navezavi na vprašanje zmanjševanja obremenjevanja okolja.

Dr. Silvo Žlebir naj bi na otvoritvenem delu konference, ki je potekal danes zjutraj, prispeval uvodno besedo in sploh ne dvomimo, da se je v njej močno zavzel za dobrobit planeta.

***

DOPPS in Koalicija za Volovjo reber, ki danes šteje že več kot 30 članic, vestno in kvalitetno, v okviru zakonskih možnosti, opravljajo svojo nalogo že vrsto let. Če kaj, je očitno, da pod neskončnimi pritiski kapitala in moči - v navezavi z državo - dobromislečim pobudam v tem trenutku ne ostane kaj bistveno drugačnega, kot defenziva. Tudi Tomaž Jančar govori o območjih, vrednih ohranjanja. Ob tem smo se potihem vprašali: kaj pa vse ostalo, onkraj teh majhnih, ranljivih enklav? Četudi se sliši utopično, pa si v Temnozeleni želimo uresničenja nasprotne paradigme: narava naj postane primarna, vse ostalo pa naj bo njej podrejeno. Naš, zapadnjaški, potratni slog življenja na dolgi rok ni kompatibilen z življenjem. Vetrna elektrarna na Volovji rebri preprosto ni dopustna, ker ne spoštuje življenja – le finančno korist. Ko beremo, da bo jutri Eko-konferenco nagovoril še njen častni pokrovitelj, predsednik republike dr. Danilo Türk, in to v sklopu podelitve priznanj projekta "Zemljo so nam posodili otroci", ne moremo mimo sklepa, da sistem eno govori, drugo pa dela, ter da so mu jutrišnji otroci v resnici zadnja skrb. Ti otroci pa nas bodo pojutrišnjem vprašali, kaj smo počeli takrat, ko se je še dalo kaj rešiti.

***

Bližamo se koncu današnje Temnozelene, ki sva jo skovala Uroš in Katarina. Vabimo vas, da na spletni povezavi  naše današnje oddaje in na naši FB strani sodelujete s svojimi utrinki in razmišljanji na temo: opiši (lahko pa tudi narišeš) eko-terorista!

Več o vaših razmišljanjih, kot tudi o tem, koga motijo t.i. eko-teroristi pa v naši naslednji oddaji, natanko čez 14 dni v istem terminu! V oddaji se bomo, poleg tega, vprašali tudi, kaj zavraga je fracking in kaj obeta Sloveniji!

**

In vsekakor: ne pozabite, drago poslušalstvo, da reči niso samoumevne, četudi so včasih videti takšne, da zakone pišejo tisti pri skledi in da je življenje lahko tudi drugačno. Spremljajte nas na spletni strani Radia Študent ter na Fejstbuku in ostanite dobro.

Z ljubeznijo in uporom v srcu,
vaša, Temnozelena.