"Meje mojega sveta so meje tehnološkega razvoja"

Če smo v Unikompleksu previdno začeli orati ledino, ki sliši na ime Problematika posameznih fakultet, s preizkušeno tematiko, kjer se tako laik kot strokovnjak čuti poklicanega, da pristavi svoj lonček – torej s sklopom o akademijah in z njimi povezanim vprašanjem produkcije umetnosti - se v tokratni oddaji spuščamo na področje, ki je pravzaprav dalo idejo za prihajajoče oddaje. Gre za področje naravoslovno-tehniških fakultet, ki v javnosti pogosto uživajo ugled in so postavljene kot zgled uspešno združene teorije in prakse, pri čemer se malokomu sanja s čim točno se te fakultete res ukvarjajo.

V oddaji smo se namenili pogledati stanje na dveh fakultetah, ki se srečujeta s trenutno najhitreje razvijajočimi in hitro aplikativnimi vedami – Fakulteta za elektrotehniko in Fakulteta za računalništvo in informatiko. Poskusili pa smo si tudi odgovoriti na s tem povezano vprašanje, ali so se nemara programi in projekti teh fakultet, torej sama znanost in raziskovanje, sčasoma prilagodile do te mere, da so le še v funkciji iskanja odgovorov na trenutne probleme, in ne nosijo več pomembnosti same na sebi. In koliko se v luči hitrega razvoja tehnologij v imenu napredka dopušča prostor za refleksijo in družbeno odgovornost.
 O tem smo se pogovarjali na FE z dekanom dr. Janezom Nastranom, skrivnostnim raziskovalcem in študentom Jernejem Finkom ter na FRI s prodekanjo Nežo Mramor Kosta, mlado raziskovalko Vido Groznik, študenom Martinom in neimenovano študentko.

Podlaga: Kraftwerk - The robots

Vmesni komad: Bonaparte - Computer in love