Žetev

Vsemogočna travica tudi letos ostaja z vami ob četrtkovih jutrih, četrt čez osmo na valovih Radia Študent, ko se bomo še naprej posvečali aktualnim dogodkom, dognanjem in spremembam na področju konoplje. Za uvod pa zgodnje jesenska žetev poletnega dogajanja.

Pregled začenjamo na oddaljeni in prijetno topli Šrilanki, ki se namerava vključiti v pridelavo za zdravljenje namenjenega kanabisa. Kot je napovedal zdravstveni minister te otoške države Rajitha Senaratne, bo gojenje pod državnim nadzorom potekalo na 40 hektarov veliki plantaži v bližini prestolnice Colombo, ki ga bo varovala vojska, pridelani kanabis pa bo poleg domačim tradicionalnim zdravilcem namenjen tudi izvozu. S 25 tonami pridelka, kolikor si ga obetajo na letni ravni, bodo v prvi vrsti skušali zadostiti potrebam domačih ajurvedskih zdravilcev, ki se srečujejo s pomanjkanjem kvalitetnega kanabisa, višek pa bo namenjen izvozu v Združene države Amerike in nekatere druge države. Pridelava in posest kanabisa sta sicer na Šrilanki prepovedana.

Drugače pa je v Urugvaju, kjer so ljubitelji gandže v juliju skoraj 4 leta po sprejetju zakona o celoviti regulaciji konoplje dočakali kanabis v lekarnah. Toda brez zapletov tudi tokrat ni šlo. Zanj so poskrbele banke, ki so v imenu mednarodnih finančnih zakonov, ki jim prepovedujejo poslovanje z denarjem, pridobljenim z drogo, zavrnile sodelovanje z urugvajskimi lekarnami. Zastoj pri prodaji, ki je sledil, je urugvajska vlada v septembru rešila s posebnimi prodajalnami kanabisa, ki so nadomestile lekarne. Na podobne težave z bankami kot v Urugvaju, kjer je poslovanje z gotovino močno omejeno, so naleteli tudi v nekaterih ameriških zveznih državah, ki so legalizirale kanabis v rekreativne namene.

Kot smo v Vsemogočni travici že poročali, je registriranim uživalcem, za zdaj je takšnih približno 5.000, kanabis na voljo po ceni 1,3 dolarja na gram, na mesec pa ga lahko kupijo do 40 gramov. Večji del prihodka gre pridelovalcem, preostanek pa roma v državni proračun. Gojenje do 6 rastlin je dovoljeno tudi posameznikom in socialnim klubom, ki pridobijo licenco, vsak član pa lahko letno pridela do 480 gramov gandže.

Medtem ko se v številnih, predvsem kontaktnih športih krepijo prizadevanja po bolj sproščeni obravnavi kanabisa, pa bodo morali udeleženci golf turnirjev v organizaciji PGA Tour, ki tekmovalno nervozo radi blažijo z jointom, kot vse kaže poslej bolj paziti. Organizator večine svetovnih golf turnirjev si  namreč prizadeva za spremembe protidopinške politike, med napovedanimi novostmi pa je tudi ta, da bodo javno objavili suspendirane grešnike, ki so jih zalotili pri zlorabi katere koli od prepovedanih snovi oziroma drog. Aktualna protidopinška pravila v nasprotju z napovedanimi velevajo objavo le tistih tekmovalcev, ki so si pomagali s pripravki za izboljšanje fizične pripravljenosti in učinkovitosti. PGA Tour se ob tem zavzema tudi za vpeljavo testiranj s krvnimi vzorci.

Pred koncem pa še skok v domače loge. Mariborsko okrožno sodišče je v medijsko odmevnem sojenju oprostilo mariborskega aktivista Sanjina Jašarja in soobtoženega Tomaža Zagoršaka. Tožilstvo, ki se je opiralo na zaseženih 44 sadik, 6 kilogramov posušene rastline kanabis, smolo in druge pridelke iz kanabisa, je obtoženima očitalo nedovoljeno pridelavo konoplje z namenom nadaljnje preprodaje in zahtevalo zaporno kazen, pri Jašarju z možnostjo alternativne sankcije. Po izpovedi prič, ki so stopile v bran obtoženima, je sodnica Danila Dobčnik Šošterič izrekla oprostilno sodbo, ob tem pa poudarila, da ni šlo za kazniva dejanja zoper zdravje ljudi, ampak sta obtoženca očitana dejanja, po pričevanjih, počela za  zdravje ljudi. Prav tako ni dokazov, da sta pridelani kanabis hranila z namenom prodaje. Sodba še ni pravnomočna, tožilstvo je napovedalo pritožbo.

Stranka Piratov je po šestih mesecih zbrala več kot 15.000 podpisov pod peticijo za popolno legalizacijo in regulacijo konoplje in s tem dosegla cilj. Podpise, ki jih še zbirajo, bodo po predsedniških volitvah skupaj s pobudo za celovito regulacijo konoplje predali premieru Miru Cerarju. Prisotni naj bi bili tudi predstavniki nevladnih organizacij in aktivisti. Več o peticiji Piratov lahko izveste v intervjuju z njihovim predstavnikom Rokom Andreejem ki smo ga posneli v maju.