CBD

Vsemogočna travica je ob začetku letošnjega leta že opomnila na težave in omejitve, ki, kljub junijski načelni legalizaciji kanabinoida THC v zdravstvene namene, ostajajo na polju uporabe konoplje. V prvi januarski oddaji smo opozorili, da premestitev zgolj tetrahidrokanabinola v 2. skupino prepovedanih drog, ne pa tudi same rastline konoplje, še vedno prepoveduje uporabo naravno pridobljenega oziroma ekstrahiranega THC-ja, nekaj podobnega pa, kot smo slišali tokrat velja tudi za kanabidiol oziroma CBD.  

Kanabidiol, eden od več kot 80 poznanih kanabinoidov, ni psihoaktivna snov in kot tak ni prepovedan. Navkljub temu da se seveda ne nahaja na seznamu prepovedanih drog, niti ni drugače zakonsko reguliran, pa je uporaba CBD-ja oziroma zdravil in prehranskih dopolnil z vsebnostjo kanabidiola močno omejena. Mikrobiologinja Tanja Bagar.

izjava

Pri ekstrakciji CBD-ja iz konoplje je nemogoče pridobiti povsem čisto učinkovino. V samem izvlečku bodo, čeprav v minimalnih deležih, ostali prisotni tudi drugi kanabinoidi, vključno s THC-jem. Ta je v skladu z junijsko premestitvijo substance iz 1. v 2. skupino prepovedanih drog sicer dovoljen za uporabo v zdravilih, kar pa po drugi strani pomeni, da mora biti vsaka snov, pa naj vsebuje še tako neznaten delež THC-ja, obravnavna in registrirana kot zdravilo, da se sme uporabljati.

izjava

Prisotnost THC-ja v ekstraktu kanabidiola pa ni edina ovira, ki omejuje njegovo uporabo. Kot opozarja Božidar Radišič, ki ima negativne praktične izkušnje s pridobitvijo dovoljenja za uporabo ekstrakta CBD-ja, sama rastlina konoplja ostaja v 1. skupini prepovedanih drog, za katere velja prepoved uporabe tudi v zdravstvene namene. V tej skupini pa se po zadnji vladni uredbi še naprej nahajajo tudi smola, tinktura in ekstrakti konoplje, kar seveda zapira pot naravnemu pridobivanju kanabinoidov.

izjava

Omejitve, ki jih za sabo potegne nedodelana in nedosledna zakonodaja na področju uporabe konoplje in kanabinoidov, pa ne sega samo na področje zdravstvene uporabe konoplje, pač pa je CBD s tem prepovedan tudi v prehranskih izdelkih. Po drugi strani slovenska zakonodaja sicer dopušča možnost gojenja tako imenovane industrijske konoplje z manj kot 0,2-odstotno vsebnostjo THC-ja in visoko vsebnostjo CBD-ja, a se izdelki na podlagi njenih ekstraktov ravno zaradi skoraj ničelne prisotnosti prvega prav tako ne smejo uporabljati oziroma se lahko le, če so, kot ponovi Bagarjeva, pripoznani in registrirani kot zdravilo.

izjava

Omejevanje uporabe naravno pridobljenega CBD-ja pa še ne pomeni, da ni v obliki bodisi prehranskih dopolnil bodisi neregistriranih zdravilnih pripomočkov ta dosegljiv tudi v Sloveniji. Kako je to možno, če vemo, da so domači proizvajalci ravno zaradi opisanih omejitev neuspešni pri vpeljavi konoplje že kot prehranskega dodatka, je zanimalo tudi Tanjo Bagar. S pristojnega ministrstva za zdravje so ji podali naslednji odgovor.

izjava

Medtem ko je v Sloveniji vsakršna prisotnost THC-ja ena glavnih spotik pri uporabi konoplje, njenih substanc in izvlečkov, pa je v nekaterih drugih evropskih državah drugače. Ekstraktu CBD-ja in drugih kanabinoidov, s smešno nizko prisotnostjo THC-ja, zaradi slednjega pač ni zaprta pot v svet prehranskih dopolnil.  

izjava

No, podobna zakonska ureditev, kot jo poznajo mnoge druge države, je bila pred leti predlagana tudi v Sloveniji, a je predlog končal nekje v vladnih predalih.

izjava

Trenutna prepoved uporabe naravno ekstrahiranih kanabinoidov, CBD-ja in THC-ja kot najbolj učinkovita in poznana med njimi, je, kot za konec poudarja mikrobiologinja Tanja Bagar, posebej problematična pri njihovi uporabi v zdravstvene namene. Kanabinoidi namreč popolni učinek dosežejo le v medsebojni  sinergiji, kar pa je možno le z naravnim ekstraktom in ne z izoliranima, čistima in sintetično pridobljenima THC-jem in CBD-jem, ki trenutno edina dopuščata natančno branje zakonodaje na področju konoplje v Sloveniji.

izjava

Rubriki pomaga rasti Konopljarna Hannah Biz.