CBD
V tokratni Vsemogočni travici smo se po daljšem času vrnili h kanabidiolu. Uporaba kanabinoida obči javnosti bolj poznanega po kratici CBD se širi, kljub temu, da ni prepovedan pa se tako v Sloveniji kot v mednarodnem okolju pojavljajo tendence po njegovi regulaciji. O slednjih smo se pogovarjali s Tomažem Korenom, predstavnikom nevladne organizacije konoplja.org, sicer pa tudi članom vladne komisije za droge.
Zavoljo svojega psihoneaktivnega značaja, ki mu za zdaj prizanaša z nazivom droge, predvsem pa zaradi mnogoterih zdravilnih svojstev, je CBD v procesu ponovnega pripoznavanja konoplje močno pridobil na uporabnosti in prepoznavnosti. Če do nedavno širšemu okolju edini poznani kanabinoid THC ostaja zakonsko omejen, se je CBD razrasel v strokovne študije, ambulante, lekarne in tudi povsem običajne trgovine. Uporablja se v prehrani, kar je v Sloveniji leta 2015 omogočila sprememba pravilnika o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje, ali za zdravljenje. V primeru slednjega se CBD obravnava v skladu z Zakonom o zdravilih, ki ga obravnava Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP).
Kdaj spada nek izdelek s CBD-jem med prehranski dodatek in kdaj med zdravila? Meja ni lahko določljiva, ključna za razlikovanje pa sta po mnenju Korena namen uporabe in temu primerna deklaracija izdelka.
Sogovornik ob tem spomni na Zakon o zdravilih, ki v primeru mejnih izdelkov slednje uvršča med zdravila.
Konkretno mejo med zdravilom in prehranskim dodatkom, ko gre za izdelke s kanabidiolom, je julija lani postavil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Priporočil je dnevni odmerek CBD-ja v živilih, in sicer v količini do 2 miligramov, kar je upoštevala Javna agencija za zdravila. Ker ni bilo drugih primernih študij in referenčnega odmerka, se je pri postavitvi priporočene omejitve naslonil na raziskave v zvezi z zdravilom Sativex, kot je priporočeno vrednost v eni od lanskih Vsemogočnih travic pojasnila Urška Blaznik z NIJZ.
Meja je po mnenju Korena postavljena nerazumljivo nizko, pridelovalcem, ki konopljo gojijo za uporabo v živilih, pa povzroča nemalo težav.
Slovenija pa ni edina država, ki je postavila omejitve za vsebnost CBD-ja v prehrani.
Izpostavljanje zdravilnih potencialov CBD-ja, ki se ga zaradi tržnih vzgibov poslužujejo tudi prodajalci izdelkov brez terapevtskih učinkov, in zanemarjanje njegove uporabe v prehrani je prineslo tendence po regulaciji kanabidiola. K slednjim se je pridružila tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), ki je predlagala razmislek o njegovi drugačni obravnavni. Regulacija CBD-ja pa bi, kot zaključuje naš današnji sogovornik Tomaž Koren, onemogočila njegovo uporabo v prehrani.
***
Več o CBD-ju in njegovi uporabi v preteklih Vsemogočnih travicah:
https://radiostudent.si/dru%C5%BEba/vsemogo%C4%8Dna-travica/cbd
https://radiostudent.si/dru%C5%BEba/vsemogo%C4%8Dna-travica/cbd-drugi%C4%8D
https://radiostudent.si/dru%C5%BEba/vsemogo%C4%8Dna-travica/cbd-tretji%C...
Prikaži Komentarje
Komentiraj