Izgubljeno s prevodom

Enotna konvencija Združenih narodov o mamilih iz leta 1961 je ključen mednarodni dokument na področju politike do drog, ki pa se v slovenščini bere nekoliko drugače. Napačen in neustrezen prevod konvencije v delih, ki obravnavajo konopljo, v Sloveniji ne povzroča le njenega zgrešenega razumevanja in neskladja z izvirnikom, ampak omogoča tudi ostrejšo obravnavo gandže.

Angleški izvirnik konvencije Združenih narodov v 1. členu ostro ločuje med terminoma cannabis, oznako za cvetne vršičke oziroma socvet konoplje, in cannabis plant, ki označuje vse rastline iz vrst konoplje. Medtem ko slednje konvencija ne prepoveduje, pa je kanabis, kakor končno slovenimo cvet konoplje, uvrščen v 1. skupino drog. Rajnka Jugoslavija in z njo takratna socialistična republika Slovenija je ob ratifikaciji konvencije dosledno prevzela izvirno terminologijo. V konvenciji, dostopni na spletnih straneh pravosodnega ministrstva v srbohrvaščini, lahko tako naletimo na izraza kanabis in rastlina (biljka) kanabis, čemur je, kot vidimo na primeru prevoda ratifikacijskega dokumenta sprememb in dopolnitev konvencije Združenih narodov o mamilih iz leta 1978, v času bivše skupne države sledila tudi Slovenija.

Dosledno prevzemanje, praktično kopiranje originalne terminologije v Jugoslaviji je povezano z besedo konoplja. Slednja, z različnim naglasom domača v vseh državah bivše Juge, označuje le rastline z namenom pridelovanja za industrijsko rabo, medtem ko rastline, gojene zaradi psihoaktivnih učinkov, bolj opredeljuje sicer rahlo izginjajoč izraz indijska konoplja.

Podobno je seveda tudi v slovenščini, kjer je beseda kanabis za konopljin vrh oziroma socvet v nasprotju z drugimi državami naslednicami Jugoslavije v Slovarju slovenskega knjižnega jezika  (SSKJ) vsega nekaj let. Taisti krovni slovar pa z geslom konoplja še vedno opredeljuje kulturno rastlino, “ki se goji zaradi vlaken ali semena”, zato je vsaj neustrezno, če že ne paradoksalno, da je bil izraz uporabljen v kasnejšem prevodu konvencije, potem ko jo je Slovenija nasledila od Jugoslavije. Prevod konvencije in njenih sprememb in dopolnil iz leta 1972 je moč najti v pravno-informacijskem sistemu, medtem ko so bojda neuraden prevod zaradi manjših napak na Ministrstvu za pravosodje s svojih spletnih strani pred časom umaknili.

Konoplja kot izvirni cannabis ali slovenski kanabis v prevodu konvencije označuje cvetne vršičke oziroma socvet, rastlina konoplja pa kot cannabis plant vse rastline iz vrst konoplje. No, ključna napaka pri prevodu pa je bila storjena z uvrstitvijo rastline v 1. skupino drog namesto kanabisa oziroma konoplje, če dosledno sledimo prevodu, kakor veleva konvencija Združenih narodov. Odvetnik Damir Ivančič.

izjava

Uvrstitev rastline konoplje v slovenskem prevodu konvencije Združenih narodov o mamilih v 1. skupino drog je v direktnem nasprotju z 2. odstavkom 28. člena konvencije, v katerem piše, da se ta “ne bo uporabljala za gojenje rastline izključno za industrijske namene”. Toliko bolj, če ob tem spomnimo na definicijo SSKJ. Sogovornik hkrati poudarja, da konvencija izpostavlja predvsem namen uporabe, tudi ko gre za kanabis oziroma socvet, s slovenskim prevodom in posledično prepovedjo rastline pa ta postaja praktično nepomemben.

izjava

V skladu z 22. členom konvencije imajo podpisnice sicer možnost, da v celoti prepovedo rastlino konopljo, če smatrajo, da je to najustreznejši ukrep za zaščito javnega zdravja in preprečitev preusmeritve konoplje v nedovoljeno trgovanje. Toda za kaj takega morajo države izpeljati javno razpravo in na spremembo konvencije opozoriti, česar pa Slovenija ni storila. Damir Ivančič.

izjava

Rubriki pomaga rasti trgovina Planta.