Izgubljeno s prevodom, tretjič

V jutrišnji Vsemogoči travici zaključujemo mini cikel oddaj posvečenih neusklajenosti slovenske politike do konoplje z Enotno konvencijo Združenih narodov o mamilih iz leta 1961. Terminološkim nejasnostim in drugim podrobnostim napačnega, sicer neuradnega, prevajanja konvencije smo se posvetili v preteklih edicijah, za konec pa so nam preostale še obsežne posledice zmotnega razumevanja tega temeljnega mednarodnega dokumenta na področju drog.

V nasprotju z enotno konvencijo se je zaradi napačnega razumevanja v 1. skupini prepovedanih drog namesto kanabisa ali socveta znašla rastlina konoplja. Čeprav na ministrstvu za zdravje, sklicujoč se na kasnejše konvencije, trdijo drugače, gre za več kot očitno neskladje z leta 1961 v New Yorku dogovorjenimi določili, ki so jih države podpisnice in njene naslednice, kot pojasnjuje odvetnik Damir Ivančič, dolžne upoštevati.  

izjava

Z uvrstitvijo rastline konoplje v 1. skupino drog je posledično onemogočena tudi vsakršna uporaba konoplje. Tako iz industrijskih, hortikulturnih in medicinskih kot seveda tudi rekreativnih razlogov.

izjava

Uvrstitev rastline konoplje v skupino najnevarnejših drog pa ima tudi konkretne pravne posledice. Te so najbolj čutili tisti, ki so bili preganjani zaradi gojenja konoplje brez namena pridobivanja droge. Znan je primer Janka Pirca, ki mu je po dolgoletnem dokazovanju, da je nekaj sadik gandže na vrtu gojil zaradi močno bolne žene in otrok, vrhovno sodišče prikimalo šele letos. Ali pa še bolj bizarno dogajanje v Prekmurju, kjer so se po pričevanjih posamezniki morali zagovarjati že zaradi konoplje, ki se je samoniklo razrasla na njihovih poljih.

izjava

Uradni politiki tako v večini primerov sledijo tudi sodišča, ki kot dokazno gradivo in prepovedane smatrajo celotne zasežene rastline konoplje, in ne samo njihov cvet. Naš sogovornik pa temu dodaja, da s tovrstno neusklajenostjo s konvencijo Združenih narodov vse prevečkrat niso seznanjeni tudi odvetniki, ki zastopajo osumljene oziroma obtožene.

izjava

Za drugačno, mednarodno pravno pot pa se je odločilo Društvo za regulacijo konoplje. Slednjemu Ministrstvo za zdravje kljub drugačnim določilom Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami ni izdalo licence za gojenje konoplje v znanstveno-raziskovalne in učne namene. Na neodzivnost ministrstva in nedorečen status konoplje v Sloveniji je društvo nato opozorilo različne državne organe in politični vrh, kjer pa prav tako niso dobili pravih odgovorov. Sanela Štadler, podpredsednica Društva za regulacijo konoplje.

izjava

Za konec pa še povsem aktualna novica. Ministrstvo za zdravje je včeraj v medresorsko usklajevanje poslalo Uredbo o spremembi in dopolnitvah Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog. Rastlina konoplja ostaja v 1. skupini prepovedanih drog, dodana pa je opomba, da je njena uporaba ekstraktov konoplje dovoljena v zdravilih v skladu z Zakonom o zdravilih, Zakonom o lekarniški dejavnosti ter v skladu s predpisi in smernicami, ki urejajo njihovo predpisovanje, dovoljena v medicinske namene. Drugi skupini prepovedanih drog so dodani citiramo “standardizirani cvetni ali plodni vršički rastline konoplje, iz katerih smola ni bila iztisnjena.” Tudi zanje je dodano, da se lahko koristijo le v skladu z zakonom o zdravilih.

*Popravljeno in dopolnjeno.