Malarična travica

Vsemogočna travica se  navdahnjena s pomladnimi temperaturami podaja v še toplejše, obekvatorialne kraje. Eno  najznačilnejših mogočih zdravstvenih neprijetnosti v tropskem in obtropskem svetu predstavlja malarija, lajšanje posledic okužbe pa je že zgodovinsko povezano tudi s konopljo. 

Malarija, vročinsko obolenje, ki ga povzročajo paraziti plazmodiji, na leto poskrbi za od tristo petdeset do petsto milijonov okužb, na vesti pa naj bi imela tudi od enega do treh milijonov smrti. S pomočjo prenašalca, komarja mrzličarja, se trosi plazmodija najprej prenesejo v človekovo kri, nato se v jetrih začno množiti, nastali merozoiti pa se ob vstopu v rdeče krvne celice - eritrocite - še naprej delijo, dokler ti ne počijo. Takrat, nekako 10 pa do 28 dni po sami okužbi, se pojavijo bolezenski znaki. Najprej v obliki mrzlice, drgetanja, bolečin v sklepih, kasneje in ob nepravočasnem zdravljenju pa lahko pride tudi do hujših posledic - odpovedi ledvic, pljučnega endema ali okvare možganskega tkiva. Preživetje plazmodijem v gostiteljev telesu omogočajo raznolike beljakovine, ki jih proizvajajo in se pojavijo na površini eritrocitov. Zaradi raznovrstnosti teh beljakovin je imunski sistem proti njim nemočen. Poznamo sicer štiri tipe malarije.

Da je moč posledice okužbe z malarijo blažiti tudi s konopljo, je bilo ugotovljeno že na samih začetkih zgodovine prepoznave širokega terapevtskega potenciala gandže. Tako je kitajski cesar in herbalist Šen Nung že kakšnih tri tisoč let pred našim štetjem pomodroval, da konoplja ob revmi, slabokrvnosti, astmi in zaprtju dobro dene tudi ob piku s plazmodiji natovorjenega mrzličarja. Do podobnih zaključkov so prišli kasneje tudi denimo v bližnji Kambodži in v Afriki, kjer so okuženim z malarijo svetovali obilno kajenje ali siceršnjo konzumacijo trave.

Učinke konoplje na posledice okužbe z malarijo pa potrjujejo tudi moderne študije. V zadnjem času odmevajo lani v reviji Neuroscience objavljeni rezultati raziskave, ki ugotavljajo vpliv konopljine učinkovine kanabidiola na preprečitev poslabšanja oziroma povrnitev kognitivnih funkcij, prizadetih po okužbi z malarijo. Študija je bila opravljena na miših, okuženih z plazmodijem berghei ANKA, raziskovalci pa so proučevali razvoj tako imenovane cerebralne malarije, hude posledice okužbe, pri kateri pride do možganskih poškodb in motenj kognitivnega delovanja.

Vsem mišim so pet dni po infekciji sicer začeli dajati artesunat, farmacevtsko sredstvo, ki se običajno uporablja zoper malarijo, z mnogo manjšimi posledicami pa so jo odnesle tiste, ki so že vse od začetka raziskave prejemale tudi manjše količine kanabidiola. Pri slednjih pet dni po okužbi z infekcijo niso zaznali motenj spomina, so pa pri živalih, tretiranih s kanabidiolom, zaznali povečan potencial za obnovo možganskih celic in manjšo stopnjo vnetosti. Medtem so pri miših, ki so bile za omenjeno konopljino substanco prikrajšane, zaznali povsem nasprotne rezultate: motnje spomina, anksioznosti podobno vedenje in večjo stopnjo vnetij. Na podlagi rezultatov avtorji raziskave zaključujejo, da pred najhujšimi posledicami okužbe z malarijo ščitita zlasti nevroprotetični in protivnetni potencial konoplje, že sicer poznana v medicini.

Rubriki pomaga cveteti BudSizon.eu.