Vonj po konoplji
V tokratni Vsemogočni travici smo se vrnili h konopljinim učinkovinam. Pri slednjih praviloma mislimo na kanabinoide in njihovega psihoaktivnega favorita THC, ki so v fokusu ljudskega zanimanja za gandžine substance, mnoge druge, prav tako pomembne komponente rastline pa pri tem ostajajo zapostavljene in manj raziskane. Med tistimi, ki ostajajo v senci bolj specifičnih kanabinodiov, s katerimi sicer delujejo v interakciji, so tudi terpeni.
Terpeni, preproste ogljikovodikove molekule, niso lastni le konoplji, v kateri jih je sicer več kot 100. Kot lahkohlapne spojine, ki se lahko kot pri konoplji izločajo v smoli rastline, skupaj s flavonoidi oddajajo izrazit okus in predvsem vonj, s tem pa cvetlicam in rastlinam dajejo zanje značilno aromo, po kateri jih prepoznamo. Mikrobiologinja Tanja Bagar.
Človekovemu nosu morda prijetne aromatične značilnosti terpenov in tudi drugih aromatskih molekul imajo pri rastlinah primarno vlogo njihove zaščite. Z nekakšno na okusu in vonju zasnovano kemično obrambno strategijo se rastline z izločanjem terpenov varujejo tako pred plenilci in paraziti, ki jih ali odganjajo ali pa privabljajo njihove nasprotnike, kot tudi pred nenadnimi okoljskimi spremembami.
Rastlinskim vrstam pa značilnega vonja ne dajo določeni terpeni sami po sebi, temveč je ta rezultat njihovega medsebojnega razmerja oziroma razmerja z drugimi aromatičnimi molekulami. Povedano s primerom: za sadne vrste značilni terpen limonen, ki je prisoten v pomaranči, ni nič drugačen od limonena v limoni ali celo v konoplji, a ima vsaka rastlina zaradi različnih vsebnosti omenjenega in drugih terpenov drugačno aromo. Razvoj terpenov in v končni fazi aroma rastline pa je odvisna tudi številnih zunanjih okoliščin, od podnebnih razmer, vremena, tipa prsti in denimo celo gnojil, ki poskrbijo, da aroma posamezne rastline kljub skupnim značilnostim ni identična drugi rastlini iste vrste.
Pestrost različnih terpenov, ki omogoča nepregledno število kombinacij med njimi, skrbi za paleto različic njene arome tudi pri konoplji. Ker pa terpeni vplivajo tudi na delovanje drugih aktivnih substanc v konoplji, predvsem kanabinoidov, s katerimi so tesno povezani, njihova raznolikost vpliva tudi na učinkovanje same rastline. Različna razmerja med terpeni v gandži tako ne poskrbijo le za specifičen vonj in okus, pač pa tudi psihoaktvni učinek vsake posamezne rastline. Možnosti različnih arom in učinkov konoplje na račun različnih terpenov in kanabinoidov so sicer gotovo znane tistim priložnostnim botanikom in zapušencem, ki vsake toliko v rizlo vržejo skunk močnega sadnega okusa in vonja ali posadijo seme kakšnega hudo eksotičnega komercialnega straina.
Delovanje terpenov pa sega tudi do endokanabnoidnega sistema. V večini primerov pri tem vplivajo na delovanje kanabinoidov pri vezavi na kanabinoidne receptorje, beta kariofilen pa, kot pojasnjuje Bagar, učinkuje na endokanabinoidni sistem tudi direktno.
No, konopljini terpeni pa na nas ne vplivajo le prek kanabinoidov in endokanabinodinega sistema, pač pa imajo tudi sami po sebi zdravilne učinke. Tako mirsin deluje protibolečinsko in protivnetno, limonen protibakterijsko in protiglivično, pinen pa se v medicini uporablja kot sredstvo za izkašljevanje in proti astmi, če izpostavimo le nekatere med njimi.
Aromatične značilnosti terpenov izkoriščajo predvsem kozmetična, parfumska in druge industrije na področju dišav, mikrobiologinja Tanja Bagar pa spomni, da imajo z vonjem in okusom povezane lastnosti terpenov tudi terapevtski potencial.
Rubriki pomaga cveteti BudSizon.eu
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj