Zelena toplina
Letošnja zima nam, kot že nekatere prejšnje, prizanaša z nizkimi temperaturami. Nekaj padcev živega srebra globoko pod Celzijevo ničlo pa je bilo kljub temu dovolj, da so nas spomnili na pomen toplotnih oziroma termoizolacijskih materialov, ki nas ščitijo pred mrazom. Kot je denimo topla obleka ali pa dober izolacijski gradbeni material, ki v naših domovih ohranja primerno temperaturo. Obema lahko za podlago služi tudi konoplja.
Dobre termoizolacijske lastnosti konoplje so znane že od začetka njene najširše uporabe, a so zaradi stigmatizacije in kriminalizacije rastline v 20. stoletju ostale zanemarjene. Konopljo so, podobno kot na preostalih področjih njene uporabnosti, tudi pri tem začele zamenjevati druge rastline in predvsem umetni materiali, s počasnim vračanjem družbe k vsemogočni travici pa ponovno prihaja do izraza njen izolacijski potencial. Kot pojasnjuje Tomaž Sušnik iz Konopljarne Hanah Biz, ta izvira iz konopljinega stebla.
Čeprav so vlakna konopljinega stebla uporabna tudi za tekstil, pri čemer prav tako pridejo do izraza njihove izolacijske lastnosti, pa se te izkoriščajo predvsem v gradbeništvu. Konopljina vlakna so osnova tako izolacijskim volnam in različnim gradbenim ploščam kot tudi drugim gradbenim materialom.
Ob tem je, poleg vlaken iz ovojnice stebla rastline, kot smo slišali, pomemben tudi konopljin pezdir oziroma granulat. Gre za neke vrste drobljenec iz sredice konopljinega stebla, na podlagi katerega se izdeluje poseben konopljin beton.
Konopljina izolacija s svojimi dobrimi termoizolacijskimi lastnostmi omogoča nizko prevodnost, ki je povsem primerljiva s prevodnostjo ostalih izolacijskih gradbenih materialov. Konopljin pezdir oziroma granulat pa ima ob tem tudi sposobnost vezave toplote.
Kot poudarja sogovornik, je velika prednost konopljinega izolacijskega gradbenega materiala predvsem v tem, da je pridobljen ekološko in z nizko porabo energije.
Za pridobivanje tako konopljinega pezdirja kot stebelnih vlaken služi posušena konoplja oziroma konopljina slama. S predelavo le-te v dva osnovna derivata - konopljino izolacijsko volno ter konopljin pezdir - se v okviru konopljarne ukvarja tudi Tomaž Sušnik. Pojasnil nam je, kakšen je hektarski donos konoplje oziroma konopljine slame.
Takšne cene in razmerja so, kot dodaja Tomaž Sušnik in s tem tudi zaključuje današnjo Vsemogočno travico, predvsem posledica omejene pridelave konoplje v Sloveniji.
Rubriki pomaga rasti Konopljarna Hannah Biz.
Prikaži Komentarje
Komentiraj