Umetnost in ukane pripovedovanja zgodb

Kakšna vplivna reč je retorični aparat »pripovedovanja zgodb«?! Gre za tehnologijo, ki so jo oblast in politične elite od nekdaj rade koristile. Danes, v času kognitivnega kapitalizma, se je njen ustroj samo še okrepil in razširil. Od tu nuja, da se podučimo o mehanizmih fabuliranja, da se jih naučimo prepoznati, razstaviti na prafaktorje in razumeti.

Kako ugotovimo, čigave interese zastopa določena zgodba po načinu in mestu izjavljanja? Kje lahko naletimo na poskus indoktrinacije v obliki propagandistične manipulacije realnosti in na kaj moramo biti pozorni, ko imamo opravka z multimedijsko predstavitvijo zgodb? To so izhodiščna vprašanja, ki nas bodo spremljala v današnjem Zeitgeistu, ki razkriva zgodbo o zgodbi, ki jo je profesor Luigi Bistagnino, predal in prodal organizatorjem ter udeležencem 2. Nacionalne konference »Spodbujamo zelena delovna mesta«, ki se je zgodila v hotelu Lev 4.11.2014.

Luigi Bistagnino je predstojnik magistrskega študija sistemskega oblikovanja na politehnični Univerzi v Torinu in zagovornik Modre Ekonomije. Politika Modre Ekonomije sloni na enačbi, da so stranski produkti določenega proizvodnega procesa lahko surovine za neko drugo obliko proizvodnje. S tem se povečajo izkoristki in profitabilnost celotnega sistema produkcije.

Bistagnino je svoj nastop na konferenci začel z grafično in čustveno uprizoritvijo modela aktualne, linearne oblike proizvodnje. Linearnemu ekonomskemu modelu, ki ga zaznamuje enosmeren, monopolistično urejen način delovanja in upravljanja, je nato predstavil alternativo – sistemsko oblikovan poslovni model. Ta sledi prej omenjenemu vodilu Modre Ekonomije, ki v originalu zveni: "The output of a system is the input of another one."(izjava se nahaja v posnetku)

Prišli smo do temeljnega načela, nauka in mantre Modre ekonomije in s tem se že skoraj bližamo kraju teoretsko-vsebinske analize Luigijevega nastopa, ki je bil … izrazito meglen. Bistagninijevo posploševanje faktov naj ponazorimo z izjavo, v kateri najprej oriše delovanje aktualne ekonomije, nadaljuje pa z opisom sistemskega poslovnega modela. Prisluhnimo… (izjava se nahaja v posnetku). To kar nam Bistagnino prikaže kot primer sistemske ekonomije je dobronamerno veriženje, ki nastaja v oblakastem SO… soglasju in sodelovanju vseh lokalnih proizvajalcev in od katerega, tako kaže, vsi profitirajo. Končni artikli dosegajo boljšo kvaliteteto in potrošnik - gonilna sila sistemske ekonomije – je bolj ozaveščen in se o svojih nakupih pametneje odloča.

Tu pa, pozor! Kje se nahajamo? V aktualnem svetu sistemske prekarnosti dela, neizplačanih mezd in razrednega klientelizma ali v neokonzervativenem teatru neonsko obarvanih senc?

S sistemskim poslovnim modelom Modre ekonomije je vse drugače, pravi Bistagnino … A katere, konkretno, so  nove oblike organiziranja in delovanja, ki naj bi ustvarjale to radikalno drugačno modro ekonomijo? O tem nič stvarnega, zgolj glasovni variete... (izjava se nahaja v posnetku) Nekaj pa je vseeno drugačnega v vsem slišanim in videnim - stopnja pripovedovalskega formalizma, hipnotizerske  zvijačnosti in nonšalance z uporabo katerih nam Bistagnini isto, hierarhično razdeljeno new-kapitalistično družbo enostavno  predstavlja z druge perspektive. Problematizacija aktualnega stanja v Bistagninjevi različici Modre ekonomije očitno ni potrebna. Sprememba zornega kota je dovolj.

A s čim in s kom imamo tu opravka? Iz katerega mesta se oglaša ta glas? Prisluhnimo mu še enkrat … (izjava se nahaja v posnetku)

Tako zveni glas pogleda, ki si ga lahko privoščijo le družbeno privilegirani, za katere so glavni problemi, s katerimi se ta čas soočamo, kulturne narave. In prav v kulturi Bistagnino najde glavno oviro za uresničevanje prehoda v sistemsko ekonomijo. (izjava se nahaja v posnetku) Po drugi strani se tudi s spreminjanjem kulture in pogledov na svet, privilegirani boljše in lažje spoprijemajo od ostalih. Shifting se začne z idejnim osemenjevanjem v šolah in zaključi s pripadništvom v  sebi izbranem VIP, veze in poznanstva, cehu. (izjava se nahaja v posnetku)

Bistagnino se je znašel v vlogi častnega gosta na konferenci Spodbujamo zelena delovna mesta, zaradi svojega članstva v instituciji Modre ekonomije. To, da je po poklicu arhitekt oziroma oblikovalec in ne ekonomist, (izjava se nahaja v posnetku) nikakor ni bilo problematično, saj je v pomanjkanju izkustveno-teoretičnega mesa, Bistagnino koristil raznovrstna orodja prepričevanja in usmerjanja pozornosti. Poglejmo katera...

1.  Uporaba jedrnatih jezikovnih formul (bla bla bla = tra la la) oziroma "The output of a system is the input of another one."(izjava se nahaja v posnetku). 

Vabljivost in moč fraze je podkrepilo ponavljanje izbranih ključnih besed (kot npr. ravnovesje, harmonija, naravno, lokalno), ki so v sozvočju z aktualnimi družbenimi trendi po vrnitvi k naravi in skupnostnemu življenju.

Problem takšnega govora je njegova maševalska nrav, ki sloni na poenostavljanju informacij in prenagljenem oblikovanju zaključkov. Besedne formule delujejo podobno kot politični slogani ali molitve. So kratke in udarne ter nagovarjajo prej občutke kot um. Tako dosežejo močno resonanco, zaradi katere se hitro usidrajo v spomin. Besedne enačbe spodbujajo ponavljanje in kroženje izrečenega v njihovi izvorni obliki, ki se je zaradi njene preprostosti in ekonomičnosti načeloma ne spreminja, reže ali dopolnjuje. Formule, slogani in mantre so namensko oblikovani tako, da odvračajo ljudi od mashup poseganja v njihovo tkivo. Nimamo že tu, na nivoju izbire načina komunikacije in jezikovnih sredstev, opravka z načeli linearnosti, zaprtosti in monopola, za katere naj bi iskali alternativo? Za nameček pristavimo še fabulativno plehkost Bistagninjevega predavanja, ki je sistematično črtala vse težave in večglasja, ki jih prinaša uresničevanje predlaganega poslovnega sistema v praksi. Vsebinska enobarvnost pa je znak idealizacije in redukcije.

2. Monolog kot vrsta govora, ki onemogoča dialog.

Bistagninijevo predavanje je bilo kljub ekstrovertiranosti pravo nasprotje odprtosti in želje po dialogu. Njegov nastop je vseskozi, tudi v času vprašanj s strani občinstva, obdržal obliko nepretrganega dolgega govora, ki ni dopuščal interakcije. Še več, bil je tako ekspanzivno gosto-puhličasto-beseden, da je ubil vsako željo po diskusiji. Je to primer horizontalnega ali hierarhičnega modela komunikacije?

Prvo izmed dveh vprašanj iz publike se je dotikalo prav teme komunikacije, saj je poizvedovalo o možnostih aplikacije predstavljenih ekonomsko-poslovnih smernic znotraj področja medijev. Bistagninijev poskus zaključevanja odgovora se je slišal takole...  (izjava se nahaja v posnetku)

3.  Tretji pripomoček, s katerim je Bistagnini lovil pozornost publike so podatkovne vizualije. Obsesivno obstreljevanje z infografiko zamegli um.

Sodobna, designersko profilirana 3D vizualizacija podatkov dosega mnogo višjo dovršenost, intuitivnost in omiko od okornih Wordovih grafikonov, ki jih poznamo iz preteklosti. Posledično nima težav s sprožanjem aha in waw reakcij, saj nam odkriva nove možnosti prikazovanja in branja podatkov, na katere še nismo navajeni. Projekcija vizualno privlačnih podob med govorom je popestritev, ki zdrami in pritegne pozornost publike oziroma, ki zapolni morebitne teoretične in empirične luknje, ki bi bile drugače veliko bolj opazne in moteče.

Infografika ustvarja dodaten teren za uprizarjanje zgodb, v vsej svoji informacijski ali dezinformacijski potencialnosti. Verodostojnost podatkov zagotavlja navedba vira, ki je v Bistagninijevem primeru umanjkala.

4. Populistična norčavost se izraža tudi skozi pretirano spektakularnost nastopa.

Izrazita gestikulacija in čustvena interpretacija sta opozorili na dramatizacijo v teku. Karikirana uporaba izraznih sposobnosti glasu maši pretok razumskih signalov. Dvornim norčkom z barvitim metuljčkom pod brado pa je dovoljeno in oproščeno več. Tehniko populistične norčavosti je redno uporabljal tudi italijanski politkomediant Silvio Berlusconi.

Prispevek zaključujemo s ponovno uporabo in posodobitvijo besed nekdanjega političnega aktivista Danila Dolci:

»Ni vprašanje v tem, ali imamo

zeleno/modro/rdečo industrijo ali je nimamo,

marveč kako in v kakšnem

odnosu med človekom in strojem,

med človekom in drugimi ljudmi

in kdo bo zaslužil, in koliko;«

Z zgodbami se je zapletala in odpletala Jatun. V glas jih je spravila Pia, tehniciral je Linč.

P.S. Celoten posnetek Bistagninijevega predavanja je objavljen na Youtubu - tukaj.