Življenje od A do Ž

Naš planet je star 4,5 milijarde let, vendar je to, kdaj se je na Zemlji razvilo življenje, še vedno neznanka. Večina znanstvenikov postavlja začetek življenja v obdobje pred 3,9 do 4,2 milijarde let. Prve zanesljive dokaze o življenju nosijo mikrofosili, stari približno 3,5 milijarde let, ki pa zaradi svoje koompleksnosti ne pomenijo prvih oblik življenja.

V novi raziskavi pa so geokemiki odkrili možne dokaze, da je življenje na Zemlji obstajalo že pred 4,1 milijarde leti. Odkritje temelji na razmerju med izotopoma ogljika, in sicer med ogljikom 12 ter ogljikom 13. Najstarejše najdene kamnine so stare 4 milijarde let, zato so raziskovalci iskali starejša ohranjena zrna mineralov. V zrnih cirkona je bilo razmerje med izotopoma ogljika višje, kot je sicer v mineralih te starosti. Iz tega so v raziskovalni skupini sklepali, da je višja koncentracija izotopa 12 posledica fiksacije ogljika s pomočjo encimov prvih enoceličarjev ali tako imenovanih prokariontov.

Skupina raziskovalcev s Floride na podlagi fosilnih ostankov v podvodni jami na otoku Abaco na Bahamih sklepa, da je na veliko izumrtje živali bolj vplival prihod človeka na otok pred 1.000 leti kot pa naravne klimatske spremembe, ki so se zgodile v obdobju med 15 in 9 tisoč leti nazaj.

Otok Abaco je med karibskimi otoki znan po največji biotski pestrosti fosilov iz pleistocenskega obdobja. Našli so fosilne ostanke 95-ih različnih vrst vretenčarjev, od katerih jih je 41 odstotkov že izumrlo. Izumrtje sedemnajstih vrst ptic pripisujejo klimatskim spremembam na prehodu iz pleistocena v holocen, ko se je ozračje segrelo in se je dvignila višina morja. Dodatno izumrtje dvaindvajsetih vrst ptic, sesalcev in plazilcev pa naj bi se po novem popisu zgodilo v poznem holocenu s prihodom vrste Homo sapiens.

Od začetkov življenja do izumrtja sem se sprehajala Urša.