Laser v vasici Dolní Břežany

Teoretična študija, ki sta jo izvedla Peter Behroozi in Molly Peepls z institucije Space Telescope Science Institute, je pokazala, da bo večina življenju prijaznih planetov s podobnimi lastnostmi kot Zemlja nastala šele v prihodnosti. Avtorja študije sta analizirala podatke, ki so bili zbrani s Hubblovim vesoljskim teleskopom in Kepplerjevim observatorijem, ki je znan po odkrivanju eksoplanetov.

Zbrani podatki kažejo, da so se pred desetimi milijardami let zvezde formirale dosti hitreje, kot se formirajo zdaj, vendar je pri tem sodelovalo precej malo snovi. Iz te je do zdaj nastalo samo 8 odstotkov Zemlji podobnih planetov, ki bi lahko podpirali življenje in s tem civilizacijo. Če predpostavljamo, da smo edina in prva inteligentna civilizacija, potem obstaja 92-odstotna verjetnost, da se v preostalem obstoju vesolja pojavi kakšna druga.

V reviji Nature Communications je raziskovalna skupina z Univerze v Michiganu objavila ugotovitev o produktu gena, ki vpliva na aktivacijo enega od dveh kromosomov X pri ženskah. Razlika med spoloma - pri moških obstaja namreč ob kromosomu Y zgolj en kromosom X – je razlog, da imajo slednji več bolezni, kot so avtizem, hemofilija in barvna slepota. Ženske, ki prenašajo tak gen, pa običajno ne zbolijo, saj se večkrat izraža le zdrav kromosom, drugi pa se utiša.

Genetski material ženske zato vsebuje zapis za že znano posebno RNK, in sicer Xist RNK, ki obda kromosom in ga utiša. Ta je nujno potreben za življenje, saj bi imele ženske z izražanjem obeh kromosomov preveč genetskega materiala in bi se njihovo življenje končalo že v zgodnjem embrionalnem razvoju. V raziskavi so ugotavljali, kako ta pomembna RNK nastane.

Z uporabo novega, občutljivejšega testa so ugotovili, da se isti genetski zapis v utišanem kromosomu X prepiše dvakrat v RNK: v običajni in obratni smeri. Pri prepisu v obratno smer nastane Xist aktivirajoča RNK, ki pomembno povečuje aktivnost že omenjenega utiševalca Xist RNK.

Novoodkrita RNK bi lahko služil kot molekulska tarča za aktiviranje tistega kromosoma X, ki ne vsebuje določenega okvarjenega gena, s tem pa bi preprečili nastanek bolezni, a zgolj pri deklicah. Raziskava pa bo morda imela še precej širši pomen. Način za označevanje RNK, ki so ga razvili za izvedbo te raziskave, bi lahko uporabljali širom celotne DNK, kjer podobna RNK vpliva na izražanje drugih genov.

Češka bo v kraju Dolní Břežany odprla znanstveni center, ki bo premogel najmočnejši laser na svetu. Projekt, vreden skoraj 300 milijonov evrov, financira Evropska unija in bo vseboval sistem štirih laserjev in mednarodno skupino znanstvenikov. Raziskovali bodo predvsem na področjih prepoznave in zdravljenja raka, biologije, kemije in astrofizike. Čehi pravijo, da bo center dokončan konec naslednjega leta, laserji v njem pa bodo imeli desetkrat večjo intenziteto, kot jo imajo zdaj najmočnejši laserji.

V Dolní Břežany v kratkem odpotujeta Maja in Jaka.