Pogumne ptice, prepletene s kvantnim računalništvom

Skupini avstralskih inženirjev je uspelo pripraviti kvantno računalniško kodo s fosforjevim jedrom in pripadajočim elektronom v silicijevem mikročipu. V Nature Nanotechnology poročajo, da so delca spravili v stanje, ki je uporabno za kvantno računanje. Natančneje, dosegli so kvantno prepletenost, pojav, ki ju intimno poveže. Njegova posledica je, da opazovanje enega delca v paru v trenutku vpliva na drugega.

Kvantno računalništvo je še v povojih, a že nekaj časa so očitne potencialne prednosti pred klasičnimi računalniki. Klasičen bit zasede le dve stanji, 0 ali 1, kvantni bit ali kubit pa lahko najdemo v kombinaciji ali superpoziciji teh dveh stanj. Ta ključna razlika omogoča bolj učinkovito reševanje nekaterih računskih problemov.

Da bi kvantno prepletenost dosegli, pa je potrebna velika natančnost in manipulacija s posameznimi atomi, v tem primeru s fosforjevimi atomi. Za kaj takega so običajno potrebni posebni pogoji, na primer zelo nizka temperatura. Tak računalnik bi bil izjemno občutljiv na vsako motnjo.

Ravno zato praznuje raziskovalna skupina z University of New South Wales: kvantno prepletenost so z visoko zvestobo demonstrirali v napravi, podobni silicijevemu mikročipu. Zanje pa že vemo, da so primerni za masovno produkcijo, saj jih najdemo v vsakem telefonu in prenosniku.

Skupina znanstvenikov z univerze v Kaliforniji je z analizo 75 raziskav, opravljenih v zadnjih petdesetih letih, predstavila teze o različnih vplivih človeka na živalske vrste. V objavljeni analizi primerjajo, kako človek vpliva na dvesto dvanajst različnih vrst. Osredotočili so se na ptice, vključili pa so tudi nekaj plazilcev in sesalcev. Strpnost do človeka so opazovali glede na razdaljo, ko žival začne bežati. Bližje ko se človek lahko približa osebku neke vrste, višja je njegova stopnja tolerance.

Živali v človeku pogosto vidijo pretečo nevarnost, zato se populacije bolj boječih vrst v urbanem okolju manjšajo, medtem ko se populacije manj plašnih vrst večajo. Najbolj zanesljive napovedi glede načina in jakosti odziva živali na človeka so lahko naredili za ptice, saj je bil opazovani vzorec največji. Prvi sklep je pričakovan, in sicer da so ptice iz urbanega okolja bolj strpne do človeka kot podeželske vrste. Presenetljiv pa je drugi sklep, in sicer, da na strpnost vpliva tudi telesna masa. Večje ptice so do človeka strpnejše kot manjše.

Ptice in računalništvo sva prepletala Urša in vajenec Junoš.