Popotresna solidarnostna koordinacija v Turčiji

V oddaji:

- Anti-report: Sofija, 25. 2. 2023 - Dobre novice iz antifašistične Sofije!

- Anti-report Istanbul – solidarnostna popotresna koordinacija anarhističnega gibanja v pogojih avtoritarnega režima:

Povezave do informacij iz Turčije: bandista.org; Ali İsmail Korkmaz Foundation; barikart haber - https://twitter.com/barikatmedya ,  https://www.facebook.com/barikatmedya/ , https://www.instagram.com/barikatmedya/ ; anarsist_medya; Anarşizm ve Tarih.

- poročamo: Protest 8. marec: Patriarhat ubija! & MOČ JE NAŠA - NASILJU SE DAN KRAJŠA - gostimo Črne Mačke

- vabimo: Antiavtoritarne perspektive: VLOGA ANARHISTIČNE POLITIČNE ORGANIZACIJE; Infokafana: PETEK, 10. MAREC, OB 20h @ A-Infoshop (AKC Metelkova mesto).

 

Sicer pa še dodajamo nekaj povezav iz drugih kanalov:

- Grčija - katastrofa z iztirjenim vlakom - rage and solidarity from Ljubljana

- Italija - gladovna stavka Alfreda Cospita se nadaljuje,

- Mladi za podnebno pravičnost oz. udeleženci podnebnega štrajka 3.3. 2023 pod pritiskom oblasti,

*več o temah spodaj

*********************************************************************************************

Antiavtoritarne perspektive:

VLOGA ANARHISTIČNE POLITIČNE ORGANIZACIJE

Infokafana: PETEK, 10. MAREC, OB 20h

@ A-Infoshop (AKC Metelkova mesto)

Predsodek, da anarhizem predstavlja nered in kaos izhaja iz drugega predsodka, da smo ljudje živali, ki bi se brez hierarhij, oblasti in prisile pobili med seboj. Oba predsodka služita zgolj tistim, ki imajo od obstoječe ureditve sveta največje koristi in ju zato tudi stalno reproducirajo. Anarhizem na drugi strani zagovarja, da smo ljudje povsem sposobni ustvariti horizontalno družbeno organizacijo brez oblasti in prisile, ki bi temeljila na individualni in kolektivni svobodi, enakosti in solidarnosti ter kot taka delovala v interesu vseh. To so ljudje v zgodovini tudi že mnogokrat dokazali.

A pot do vzpostavitve alternative obstoječemu kapitalističnemu redu, ki temelji na izkoriščanju in zatiranju ter deluje v interesu neznatne manjšine, gre še prej skozi politično organiziranje in delovanje tukaj in zdaj: skozi vzpostavljanje političnih organizacij, družbenih gibanj in institucij ljudske proti-moči, skozi boje za obrambo zgodovinsko priborjenih pravic in svoboščin ter njihovo širitev in skozi gradnjo revolucionarnega gibanja na globalnem nivoju. Na dogodku se bomo vprašali, kakšna bi ta pot lahko bila in kakšne oblike bi lahko imela.

Prav tako se bomo sprehodili skozi zgodovino in izkušnje anarhističnega organiziranja v preteklosti, predstavili glavne pristope in modele organiziranja ter agitirali za vzpostavljanje avtonomnih političnih skupin izven-in-proti sistemu, njihovo povezovanje v skupne mreže in frontno delovanje na ravni družbe. Vprašali se bomo kakšne oblike politične organizacije, ki se zavzema za radikalne družbene spremembe, je smiselno vzpostavljati v kontekstu kapitalistične modernosti; kakšne principe, metode, strukture in strategije naj ta zastavi... Pa tudi: zakaj hegemonija političnega organiziranja v politične stranke in nevladni sektor v končni analizi pomeni kolonizacijo aktivizma in služi kot mehanizem za pomirjanje družbenih antagonizmov in reprodukcijo obstoječega.

Ta in druga vprašanja bomo odprli na redni Infokafani v petek, 10. marca ob 20h v anarhističnem socialnem prostoru A-Infoshop v AKC Metelkova mesto.

++++++++

Dogodek poteka v sklopu cikla Antiavtoritarne perspektive, na katerem v sproščenem okolju petkove skupnostne Infokafane bolj ali manj poglobljeno razpravljamo o resnih temah. Datumi in vsebine naslednjih dogodkov v ciklu bodo v kratkem objavljeni na naših komunikacijskih kanalih.

*********************************************************************************************

Antireport: Sofija, 25. 2. 2023 – Dobre novice iz antifašistične Sofije!

Antifa Sofija je 25. februarja sklicala Antilukov marš, lokalno in mednarodno mobilizacijo proti nacističnemu protestu, ki obeležuje smrt nacističnega generala.

 

Konservativci in nacionalisti so na ta dan sklicali tri manifestacije. Prva je bila organizirana, ker njihova tradicionalna demonstracija – lukov marš – že več let uradno ni dovoljena. Tako so razglasili »Prepovedani shod« in zanj dobili uradno dovoljenje.

 

Drugi protest so sklicali konservativci – za »normalne družine«, karkoli že naj bi to pomenilo, v vsakem primeru pa smo prepričani, da ni šlo za podporo bojem proti patriarhatu, za enakost spolov ter podporo queer skupnostim.

 

In seveda, nacisti so, kot po navadi, udeležence v glavnem mobilizirali za večerni lukov marš.

 

Antifašistične demonstracije se je udeležilo okoli 300 ljudi. Pomembno je poudariti, da je šlo za zelo heterogeno množico ljudi – veliko mladih, otrok, starejših in seveda internacionalistov – velik del njih je prišel iz balkanskih držav: slovenije, hrvaške, srbije, makedonije in grčije, pa tudi iz avstrije, nemčije, italije, švedske. Na shodu je bilo slišati veliko sloganov v različnih jezikih: Sofija ni fašistično mesto; Solidarnost med ljudmi je naše orožje; Mednarodna solidarnost proti fašizmu in kapitalu; Proti femicidu in družinskemu nasilju – slišati je bilo slogan Niti ena več; Patrioti, politiki in bankirji – idioti, tako pravi Botev (znana anarhistična zgodovinska osebnost); Sledite svojim voditeljem, lukovu in hitlerju, pojdite v grobove; Vsi migranti so dobrodošli tukaj in tako naprej.

 

Na shodu je bilo veliko govorov in simboličnih točk. Ena izmed močnejših je bila pred italijansko ambasado – posvečena je bila solidarnosti z Alfredom Cospitom, ki trenutno gladovno stavka v italijanskem zaporu, in je izražala protest proti mučilniškemu zaporniškemu sistemu, ki mu je podvržen; slišati je bilo goreče vzklike »Asassini!« (morilci) – ob simbolu italijanske države.

 

Protesti proti nacističnemu shodu Lukov marš se od leta 2011 odvijajo vsakoletno in so dober primer, kaj je lokalno gibanje z internacionalno podporo zmožno doseči na dolgi rok. Nacistične »patriotske« maske so padle in splošna javnost je njihov protest prepoznala kot nedopustnega, zaradi česar ga je bila oblast primorana prepovedati, medtem pa se je na »Prepovedanem shodu« zbralo le okoli 50 nacistov. Na koncu moramo poudariti zabavno dejstvo, da so na dvajseto obletnico shoda Lukov marš organizatorji v zadnjem trenutku celo sami odpovedali svoj protest, saj so vedeli, da bo prepovedan, in se niso želeli osramotiti bolj, kot so se že.

 

Tako lahko sklenemo, da protiavtoritarnemu gibanju ni uspelo le preprečiti ene največjih mednarodnih nacističnih demonstracij v Evropi, ampak tudi zgraditi močno protifašistično gibanje s popularnim in tudi lokalno zelo dobro sprejetim antifa protestom v Sofiji.

 

Delegacija anti-avtoritarnega gibanja iz Ljubljane

********************************************************************************************

Report from Istanbul – Earthquake Solidarity Coordination of Anarchist Movement in Conditions of Authoritarian Regime

After answering the call for Anti-lukovmarsh - antifascist mobilization in Sofia on 25^th of February, a delegation of anti-authoritarian movement from Ljubljana continue its journey to Istanbul, where we manage to met two interesting parts of anarchist scene: one organized around so called “situcionists” ideas and another organized in “anarchist solidarity coordination”.

 

Being there in the beginning of March it was three weeks after the earthquake disaster that mainly hits south-east of turkey, rojava and north-east syria. It was the time that many people was returning from the effected area, the time when those who was saved was saved from the wrecks and the time when state, in its state of emergency manner, was starting to enforce its authoritarian and corrupted policies in the affected aria.

 

For the beginning we will here a peace on general situation in Tukey. How the anarchist movement flourish from Gezi park in Taksim uprising in 2013, spread its activities in neighbourhoods and was later seriously effected by suspicious cup attempt in 2016 which was conveniently used by the Erdogan government to establish authoritarian regime and attack all opposing elements.

 

Peace negotiations with Kurds were stopped and war erupted in the area, it was followed by serious economic crisis. So we have to take in consideration those circumstances when we are talking about earthquake and bare in mind that elections in May are coming soon:

//////////////////////////////////////////////////////////////////

The reaction of the people after the earthquake, in comparison with state, was immediate and organized all over Tukey. Cars, vans and trucks were loaded, solidarity coordinations established and equipment for rescuing delivered, since people still have experiences from devastating earthquake that happened in 99’ near Izmir.

 

The comrade from “situcionist” movement join the group heading towards Antakiya. They used their political contacts from the area to coordinate themselves and resources - a lot of which coming from movement’s social economy connected with self-managed cooperatives and other social or cultural projects:

//////////////////////////////////////////////////////////////////

After movement being intensively involved in direct help by saving lives, establishing self-organized hubs to provide basic need of the population and being of logistical support by delivering goods from one hub to another and specially putting attention to decentralize resources from canters to the periphery; now, after three weeks, movement is getting organized on the basis of rotations of smaller groups, up to ten people, which are working in effected aria by shits while others are organizing in their localities.

 

In comparison with immediate, self-organized respond of the general population, the respond of the state was a bit different. For five days there was stateless vacuum and when finally there was a respond in form of army and heavy machinery, humanitarian help for people was to arrive after.

//////////////////////////////////////////////////////////////////

On general government does not encourage people to stay, they are in favour of displacing them to other cities, behind which we can speculate specially on two agendas. First one is connected with diversity of strong ethnic, cultural and religious communities like Kurds or Muslims brunch of Alevis connected with rivalry Syria’s Asad regime, in the regions which would, by displacement become weaker.

 

Still, people are continuing organizing themselves on the outskirts of the cities, towards where also solidarity support of the movement is shifted:

//////////////////////////////////////////////////////////////////

While the second agenda of the state is connected with neo-liberal cleansing of the cities. There are big interests in investment and wish of shaping the cities according to the capital needs, specially regarding situation in which a lot of people will be expropriated, since they will not have money for rebuilding their homes.

//////////////////////////////////////////////////////////////////

And since we are talking about authoritarian regime very familiar with corruption and clientelism we can also understand they do not want any civilians around their business, this is also why government is forcing people out of the cities – while being in Turkey we also got an information that police and army make ultimatum to the self-organised hub there to move in six hours or they will be removing it. Also on other occasion people, protesting in front of the Turkey’s red cross – red crescent against the corruption, were beatn up and arrested.

 

Those behaviour of the state we have to understand also in the light of upcoming election on which current government want to show themselves as a provider and violently shut up all voices of criticism:

//////////////////////////////////////////////////////////////////

But as usual, like elsewhere, after the great disasters also big solidarity among people, stubborn stamina and hopes for the future are coming that even the iron fist of klero-fascist system can not broke.

 

Solidarity movement are already connecting in legal networks that will support those whose houses want to be confiscated by the government. Engineers and architects are already planning community based suggestions for the “new” neighbourhoods. A lot of people see future hopes in establishing different kind cooperatives based on solidarity economy. And the last but not the least – anarchist movement is having ideas of establish new hubs, which will be serving as a connecting point of the local communities and others in order to self-organize infrastructure according to wishes of the people and not the capital. There are hopes that from ashes of the old, new ideas can flourish:

//////////////////////////////////////////////////////////////////

**************************************************************************************************

Poziv sester za 8. marec:

Patriarhat ubija! Odvrzimo patriarhat na smetišče zgodovine!

 

Na mednarodni dan žensk, 8. marca, protestiramo. Proti obstoječemu stanju. Proti patriarhatu. Ker je nevzdržen.

Patriarhat je družbena struktura, v kateri moški dominirajo nad ženskami, LGBTQIA+ skupnostjo in otroki. Družbeni privilegij moških se kaže skozi različne oblike izkoriščanja, nasilja, poniževanja, nadzora teles in dojemanja žensk kot lastnine. Z zasebno lastnino pa lahko lastnik počne karkoli. Lahko jo tudi ubije.

Čeprav živimo v družbi, v kateri naji naj bi bili vsi enakopravni – to naj bi nam zagotavljale ustava, zakonodaja in različne institucije – pa je realnost močno prepredena z neenakostjo. To se kaže v normalizaciji spolnega nasilja, seksizma in v tem, da ženski glas v javnem prostoru ni slišan v enaki meri kot glas moških. Najjasneje se patriarhat izraža skozi nasilje, ki ima za posledico ženske smrtne žrtve.

Femicidi so umori ali uboji žensk, samo zato, ker so ženske. Femicidi so ospoljeno morilsko nasilje. Najpogosteje so femicidi posledica heteroseksualnega intimnopartnerskega nasilja. Najpogosteje se zgodijo tekom procesa, ko žrtev femicida poskuša od nasilnega storilca oditi, ga zapustiti in prekiniti intimnopartnerski odnos.

Lani je bilo v Sloveniji zabeleženih 12 femicidov. V letošnjem letu sta se zgodila že 2. Vsaka številka pomeni eno ugasnjeno življenje ženske. Vsaka je preveč.

Na letošnji mednarodni dan žensk, 8. marca 2023, se bomo zato zbrale na Kongresnem trgu v Ljubljani ob 16.00.

Spomnile se bomo umorjenih. Opozorile bomo, da jih je ubil patriarhat. Zahtevale bomo, da se s patriarhatom soočimo, od pristojnih institucij bomo zahtevale ukrepe, od družbe pa, da spolnega nasilja ne tolerira več!

*******************************************************************************************

Poziv Iskre za 8. marec:

MOČ JE NAŠA - NASILJU SE DAN KRAJŠA

za 8. marec nadaljujemo tradicijo naših (trans)sester, ki so konec 70ih s pohodi ponoči nasprotovale spolnemu nasilju in posilstvom žlinta oseb. po seriji umorov v t.i. angliji so oblasti ženskam* ukazale, naj ponoči ostajajo doma - diskurz “za naše dobro” še predobro poznamo tudi danes. feministične skupine so na dekret odgovorile z demonstracijami v nočnih urah v javnem prostoru, ki naj bi bil za ženske* nevaren.

vedno znova poslušamo o tem, da naj se zaščitimo preden gremo zvečer od doma, se bolj oblečemo, pripravimo solzilec, ne odlagamo svoje pijače. kje je diskurz, ki preprečuje, da nas tipi tretirajo kot objekte svojega poželenja, ki spoštuje (med)osebne meje, ki spodbuja prevzemanje odgovornosti namesto opravičevanja le te in s tem prenašanje občutka krivde iz povzročiteljev na osebe, deležne nasilja. odgovornosti za nasilje ne nosimo me same. povzročitelj je patriarhat.

nista javni prostor in noč tista, ki bi nujno ogrožala varnost žensk* - nasilje doživljamo ob vseh urah dneva tako v javnem prostoru kot v 'udobju' zasebnosti. v lastne domove priklenjene ženske* se moramo ukloniti volji svojih partnerjev in patriarhata. naš upor je kaznovan z družinskim nasiljem, večno zaprt za štirimi stenami – razen, kadar policija odkrije truplo, ko nasilja ni moč več spregledati, takrat gre za eksces, izolirano tragedijo, ne pa produkt sistemskega nasilja. femicidi so vrh ledene gore seksističnega nasilja, ki vzdržuje patriarhalni sistem in kateremu so naša telesa izpostavljena vsakodnevno: utišanje, zasmehovanje, razvrednotenje, nadzorovanje, žaljenje, poniževanje, ustrahovanje, izsiljevanje, grožnje, zapiranje, pretepanje, posilstvo, mučenje, umor.

seksistično nasilje je orožje patriarhata - spolno nasilje, nadlegovanje in posilstvo se vedno znova izkaže kot uporabno sredstvo utišanja, ponižanja in podrejanja. samooklicani branitelji patriarhata z grožnjo spolnega nasilja skrbijo za ohranjanje struktur moči na vseh sferah naših življenj - v partnerskih odnosih, na ulicah, kulturniških, univerzitetnih in poslovnih krogih, na delovnem mestu. Oblastniške strukture posilstvo uporabljajo kot disciplinski mehanizem in kot legitimno taktiko podrejanja v vojnah, še enem produktu patriarhalnega ustroja sveta. avtoritarni patriarhalni državni sistem s svojo policijo in sodišči, ki poustvarja viktimizacijo, krivi preživele in vzdržuje obstoječe stanje, jasno dokazuje, da se seksistično nasilje izplača.

patriarhat z nasiljem nad našimi telesi vzdržuje binarnost spolov in izvaja razpršeni nadzor, ki pritiska na vsa telesa, da ostajajo znotraj pripisanega spola in normativne (hetero)seksualnosti. Fašistični diskurz, ki je zadnja leta glavno grožnjo obstoječemu belemu krščanskemu patriarhalnemu redu videl v barbarskem migrantu, ki bo vzel naše službe in posilil naše ženske*, zdaj v vlogo sovražnikov postavlja queer osebe, ki bodo pokvarile njihove otroke - če s tem mislijo, da se bomo borile proti nasilju cis-heteronormativnosti in se zavzemale za to, da so njihovi otroci deležni ljubezni, skrbi in sprejemanja ne glede na njihovo spolno usmerjenost, identiteto in izraz, je njihov strah povsem upravičen.

ob tem ne pozabljamo, da smo zatirane na različne načine. ne pozabljamo na sestre zaprte v totalnih institucijah, brez papirjev, brezdomne, kriminalizirane zaradi spolnega dela. žalujemo za vsako sestro, umorjeno s strani kapitalističnega, patriarhalnega in rasističnega sistema. Naš boj je v solidarnosti z vsemi zatiranimi, proti obstoječemu redu. Nobena ni svobodna, dokler nismo svobodne vse.

zavzemale bomo ulice, javni prostor, in se bomo ustavile šele, ko bomo vse lahko hodile po ulicah brez strahu catcallinga, spolnega nadlegovanja in nasilja. zoperstavljale se bomo vsakim klerofašističnim poskusom napadov na naše reproduktivne pravice - splav je pravica, ki je bila izborjena in ne bomo dopustile, da bi nam bila odvzeta.

ne bomo se pustile ustrahovati, ne potrebujemo policije in sodišč, da ukrepajo takrat, ko smo že pretepene, posiljene in umorjene - same si bomo izborile svojo moč in ugriznile nazaj. gradile bomo transfeministično sestrstvo saj vemo, da varnost lahko nudimo le druga drugi - ne varuje nas policija, varnost je v sestrstvu!

nazaj si bomo vzele naše noči in naše ulice in naše domove in naša telesa! naše pesti ne bodo tiho! 8. marca bomo zasedle ulice ljubljane, se vidimo ob 20:00 na metelkovi!

tako v ljubljani, kot po svetu, smrt patriarhatu, stop nasilju!

respect my existence or expect my resistance

alerta feminista!

ACAB

ženske* = žlinta osebe (ženske, lezbijke, interspolne, nebinarne, transspolne osebe)
*********************************************************************************************

solidarnostna izjava organizacijske skupščine balkanskega anarhističnega sejma knjig 2023 z grškim gibanjem ob katastrofi z vlakom:

concerning the train disaster in greece - rage and solidarity from ljubljana

we want to express solidarity with the people who survived the train crash, with the close ones of those who died, with the railroad workers on strike and the rest who took the streets against the capitalist system and the state in the past days

on the 28th of february a train crash occurred in tempi, a valley between athens and thessaloniki. it was the last day of holidays, and students, among others, were going back to their cities. the two trains collided with 160km/h, which resulted in a complete destruction of front wagons and a heavy fire. the current number of the people who lost their lifes is unknown, since most of the bodies were burned down completely and there is no way to find out how many people were on the train at that particular moment. safe travel and regular connections should be available to all of us - we do not believe that buying new cars for personal security is the solution, neither is the construction of new highway systems, expanding airports and deficient automatization. students, migrants, elderly and workers are just some of those who heavily rely on train transporation, and rightly so, especially in times of ecological collapse.

this accident is a direct consequence of the capitalist management of what used to be a public transport sector. when syriza was in power, the railway companies got privatized, automated only on paper and many railroad workers got fired. the latter were warning about the situation for a long time and yet there were no measures taken to better the situation. the fault is not at the individual worker but is in the hands of the european union, which forces privatization in exchange for loans, and its agencies, government and all those who put profit before everything else.

in the following days people gathered on the streets of athens, thessaloniki and larrisa to express their anger and sadness and to show who is responsible for the death of the large number of people who died that day. police responded with tear gas, sound grenades and beatings only to reveal again that they are the ones protecting the capital and are the closest collaborators of the murderous regime.

with anger we are following the news from which we understand that the reason of another catastrophe is neoliberal greed at the expense of our lives, which makes us even more determined to fight the corrupted system enabled by the state and european institutions. again we want to express our solidarity with all those fighting against modern totalitarianism and its murderous methods.

it was not tempi, it was not bad time,

state and capital kills;

their profits - our dead!

organizational assembly of balkan anarchist bookfair 2023

text on photo: "these are not accidents - we have no delusions - state and capital murder"

**********************************************************************************************

O Alfredu Cospitu na Komunal.org:

Italijansko sodstvo je 24. februarja 2023 razglasilo, da Alfredu Cospitu zavrača razveljavitev kazni 41 bis.

Obramba je po Alfredovih izjavah iz zapora zahtevala spremembo pripornega režima, ki je bil uveden za anarhističnega tovariša. Odločil se je za gladovno stavko do smrti, da bi se rešil brutalnega režima osamitve.

Več kot štiri mesece je Alfredo svoje telo držal v prvi bojni liniji boja proti državi, skupaj z neštetimi internacionalističnimi akcijami po vsem svetu. V pričakovanju izida tega zaslišanja je tovariš že močno telesno propadel, njegovo stanje je najvrjetneje nepopravljivo. 

Zavrnitev sodstva, da bi preklicalo 41 bis, je Alfredu odvzela možnost, da bi se rešil s tega pokopališča živih bitij. Ta resolucija je Alfredovo stavko podaljšala in zakoličila usodni izid.

Italijanska država je tako podpisala smrtno obsodbo anarhističnega tovariša Alfreda Cospita.

Počasi se približujemo najhujšemu scenariju. Alfredo bo postal prvi politični zapornik, ki je v zadnjih 40 letih umrl med gladovno stavko na evropskih tleh. Italijanska država poskuša njegovo ime pokopati z mučenjem, betonom in lažmi.

Minute, ure in dnevi postajajo večni. V naših srcih, ki že od začetka njegove stavke agitiramo z anarhistično propagando, pa se mešata jeza in razočaranje. Po drugi strani pa tovariš ostaja z neomajno voljo v svojih idejah in z zadnjimi močmi daje lekcije revolucionarnega dostojanstva.

Vemo, da se bliža nesrečen konec. Spričo tega "moramo imeti čas za žalovanje, kajti če ne bo nič več tako, kot je bilo, mora biti jutrišnja jasnost večja od včerajšnje".

Kličemo k dnevu X (dan, ko nas bo zapustilo tovariševo uporniško srce) in pozivamo k množičnim, decentraliziranim akcijam afinitetnih skupin in posameznikov, ki jih je Alfredo na koncu izbral kot svojo življenjsko pot. 

Razsvetlimo noč v solidarnosti z Alfredom Cospitom.

"Kmalu bom umrl. Upam, da bo nekdo za menoj nadaljeval boj proti trdemu zaporu."

Alfredo Cospito

Februar 2023

*****************************************************************************************

Izjava Mladih za podnebno pravičnost ob represiji na Podnebnem štrajku:

𝗜𝘇𝗷𝗮𝘃𝗮 𝘇𝗮 𝗺𝗲𝗱𝗶𝗷𝗲

𝗟𝗷𝘂𝗯𝗹𝗷𝗮𝗻𝗮, 𝟳. 𝗺𝗮𝗿𝗲𝗰 𝟮𝟬𝟮𝟯

Spoštovani,

najprej najlepša hvala, da ste se udeležili današnje novinarske konference. Prav tako se zahvaljujemo ostalim kolektivom, organizacijam in iniciativam, ki nas podpirate s prisotnostjo na današnji tiskovni konferenci, in ste nas podprle tudi na Podnebnem štrajku. S skupnimi močmi bijemo boj za boljšo prihodnost.

Pred samo izjavo bi želeli vse popisane osebe obvestiti, da se lahko v primeru, če se bo proti njim sprožilo pravne postopke, obrnejo na Pravno mrežo za varstvo demokracije, kjer bodo preučili možnosti za zahtevo sodnega varstva.

V izjavi se bomo osredotočili na dogajanje po petkovem Podnebnem štrajku in predstavili svoje stališče v zvezi s trenutnim stanjem Plečnikovega stadiona.

V petek, 3. marca, smo Mladi za podnebno pravičnost organizirali Podnebni štrajk, s katerim smo vladi jasno in glasno dali vedeti, da se kljub obljubam na podnebno krizo ne odziva dovolj hitro in ambiciozno. Uradni del protesta se je zaključil pred vrati Plečnikovega stadiona za Bežigradom, neuradni del pa se je nadaljeval z odprtjem 𝘇̌𝗲 𝗽𝗿𝗲𝗷 𝗼𝗱𝗸𝗹𝗲𝗻𝗷𝗲𝗻𝗶𝗵 𝘃𝗿𝗮𝘁 stadiona in zasaditvijo dvajsetih dreves.

Ob koncu protesta so policisti začeli preverjati identiteto 𝗻𝗮𝗸𝗹𝗷𝘂𝗰̌𝗻𝗶𝗵 prisotnih udeležencev, celo nekaterih novinarjev in fotografov, ter si njihove osebne podatke zapisovali. Policija je protestnike začela popisovati ob izhodu, torej ko so stadion zapuščali, brez kakršnega koli opozorila. Pred vstopom nas policija ni pozvala, naj ne vstopamo na območje stadiona, čeprav smo se pred vhodom zadržali vsaj 15 minut. Na nobeni točki nas niso pozvali, da naj stadion zapustimo. Šlo je za povsem mirno in nenasilno akcijo sajenja dreves, zato ne razumemo, niti nam na licu mesta ni bilo pojasnjeno, zakaj se je policija odločila ukrepati na takšen način.

Kasneje smo iz medijev izvedeli, da naj bi Joc Pečečnik popisanim grozil s tožbo zaradi obiska stadiona oziroma zato ker naj bi drevesa “sadili na njegovem dvorišču”.

Obsojamo dejanja policistov in grožnje s tožbo dojemamo kot hud pritisk na nas, predvsem zato ker so bile v večji meri legitimirane mlade, tudi mladoletne, osebe. Mladi se borimo za javno dobro, za zeleni prehod in za podnebno pravičnost, oblast, policija in kapitalisti pa nam takšno prihodnost očitno želijo preprečiti.

S sajenjem dreves in odpiranjem parka opozarjamo na vsakršna dejanja institucij in posameznikov, ki niso v interesu večine prebivalstva. V času podnebne krize in ekstremnih vremenskih pojavov so zelene površine v mestih še toliko bolj pomembne.

Stadion zaradi zasebnih interesov in uničujoče politike župana Zorana Jankovića že več kot 16 let sameva. Številni najmlajši med nami so dejansko prvič v življenju imeli priložnost videti in začutiti stadion, ki je vpisan v register kulturne dediščine državnega pomena. Stadion zaradi (ne)jasnih razlogov tudi ni postal del Plečnikove Ljubljane in s tem del Unescove kulturne dediščine.

Mednarodna organizacija »Europa Nostra« je leta 2019 Plečnikov stadion prepoznala kot enega izmed sedmih primerov najbolj ogrožene kulturne dediščine v Evropi. Poleg propada zaradi lastniškega zanemarjanja stadiona, je spomenik ogrožaen tudi zaradi projekta Bežigrajski športni park (BŠP). Predvideni načrti po mnenju stroke ne upoštevajo varstva kulturne dediščine in javnega interesa za uporabo kulturnega spomenika.

Označiti kulturni spomenik državnega pomena kot lastno dvorišče je naravnost absurdno in ponižujoče. Plečnikov stadion je kulturna dediščina. Je spomenik, ki si zasluži posebno varstvo ne pa propadanja. Je dediščina, ki bi jo bilo potrebno obnoviti, urediti in ponuditi javnosti. Je park, v katerem prebivalke in prebivalci ne moremo uživati. Načrti za parkirišča in trgovske objekte na Plečnikovem spomeniku so v posmeh njegovi celotni zapuščini.

Včeraj je v javnost prišla novica da je višje sodišče odločilo, da parcela z vrtovi ob Plečnikovem stadionu pripada stanovalcem Fondovih blokov. Novico pozdravljamo, saj s tem izvedba projekta Bežigrajski športni park postaja vedno manj uresničljiva, skupnostni vrtovi in zelene površine pa se vračajo prebivalcem. Uničujoče ambicije in interes kapitala pa so vsak dan bolj oddaljene.

V času, ko MOL izvaja grozovito sečnjo zdravih dreves na Rožniku in Golovcu, smo mi s simbolnimi dejanji pokazali, v kakšen mestu in okolju si želimo živeti. Namesto, da se preganja in ustrahuje mlade, ki drevesa sadimo naj se raje preganja tiste, ki jih zaradi dobička sekajo.

Od Mestne občine Ljubljana in Olimpijskega komiteja Slovenije pričakujemo odstop od pogodbe v družbi Bežigrajski športni park.

Od Vlade Republike Slovenije zahtevamo, da Plečnikov stadion odkupi ter ga ponudi javnosti v uporabo in upravljanje. Prav tako pričakujemo, da se na situacijo odzovejo, zadevo prednostno naslovijo ter nemudoma in končno razrešijo situacijo.

Poleg tega pričakujemo izvedbo javne tribune o upravljanju z javnim prostorom z upoštevanjem potreb in želja prebivalk in prebivalcev.

Ne bomo se pustili ustrahovati! Boj za naš planet in naravo, za javni interes in za javne prostore se nadaljuje in stopnjuje!

𝗣𝗔𝗥𝗞𝗜 𝗜𝗡 𝗜𝗚𝗥𝗜𝗦̌𝗖̌𝗔, 𝗡𝗘 𝗣𝗔𝗥𝗞𝗜𝗥𝗜𝗦̌𝗖̌𝗔!