Izobraževanje, vzgoja, samovzgoja

17. IZOBRAŽEVANJE, VZGOJA, SAMOVZGOJA (1/2)

Zveza komunistov, vsi njeni člani, organizacije in vodstva morajo posvečati ustrezno pozornost številnim vprašanjem izobraževanja, vzgajanja, nazorske graditve ljudi itn. Še tolik obolj velja to za vse komuniste, ki poklicno delujejo na širokem področju izobraževanja in vzgoje – od splošnega šolskega sistema do različnih andragoških ustanov, od centrov za izobraževanje v organizacijah združenega dela do znanstvenih institucij, ki proučujejo vzgojo in izobraževanje. Tako se ZK še zdaleč ne ukvarja samo s tistimi izobraževalnimi in vzgojnimi dejavnostmi, ki neposredno zadevajo samo njo, njeno članstvo in njene dejavnosti. Skozi procese vzgoje in izobraževanja »nastajajo« novi ljudje, novi kadri; dobre in slabe strani sistema izobraževanja in vzgajanja se neposredno in posredno izražajo v življenju in delu, v medsebojnih odnosih in v mentalni (še zdaleč ne le mišljenjski) aktivnosti ljudi ... Jasno je torej, da je dejavna navzočnost komunistov tam, kjer se oblikujejo nova obnašanja, nova znanja, nove vrednote ljudi, več kot razumljiva.

Nekaj problemov na vzgojnoizobraževalnem področju, na katere mora biti ZK še posebej pozorna:

1. Stalno prenavljanje, posodabljanje, ažurirnje tako celotnega šolskega sistema kot tudi njegovih posameznih sestavin, delov, vidikov. Socialistično samoupravno organizacijsko in vsebinsko (konceptualno, idejno) inoviranje in preobražanje šolstva mora seči prav do temeljev. Potrebno je potrpežljivo resnično odpravljati napake, strukturne defekte, ki jih ima šola kot institucija razredne družbe (mnoge te nepravilnosti so se zažrle v pedagoške kadre, v dejavnost in zavest delavcev v šolstvu, še bolj pa so se ugnezdile v prosvetno-pedagoških forumih, v administrativni in strokovni »nadgradnji«). Od tod zahteve nekaterih levih radikalov (na zahodu), naj bi šole sploh odpravili (razšolanje). Bržčas spominja zahteva po odpravi, negaciji šole na anarhični nihilizem; marksistični splošni koncepciji bolj ustrezajo zahteve po preseganju obstoječega šolstva. Te omejenosti šolstva so tako verbalizem in dogmatično indoktriniranje kot iracionalna avtoritarnost in premajhna vključenost v uresničevanje družbenih (produkcijskih in idejnopolitičnih) potreb in zahtev.

2. V celotnem izobraževanju in vzgoji je potrebno posvetiti veliko pozornosti marksističnemu miselnemu in nazorskemu kultiviranju ljudi. Pri tem so najpomembnejši naslednji momenti: razvojnozgodovinski pogled na svet, družbo in človeka; materialistično in dialektično zasnovan konkretni humanizem in naturalizem; marksistični metodični skepticizem, kriticizem oziroma antidogmatičnost... Pomembno je, da izobraževalne in vzgojne ustanove omogočajo mladim ljudem, da se čim bolje seznanijo z izvornim marksizmom klasikov, ki naj potem predstavljajo temeljno inspiracijo za nadaljnja lastna razmišljanja, iskanja.

...

* * *

Duhovna misel dneva je rubrika, v kateri bomo vsak ponedeljek in petek opoldne od 3. maja do 7. oktobra v obliki radijskega podlistka predvajali košček političnega priročnika Komunistovo dejanje in misel – dostopen in pregleden, a nikakor površen učbenik za vsakodnevno politično delovanje.

Knjigo je leta 1981 izdala politična šola Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Napisal jo je pokojni Vladimir Sruk, humanist in družboslovec ter zaslužni profesor Univerze v Mariboru.

Priročnik Komunistovo dejanje in misel je dokument časa, ko je slovenski narod živel v drugačnem sistemu z drugačnimi izobraževalnimi institucijami in vsebinami. Odtlej se je naš politično-ekonomski položaj v svetu drastično spremenil, znanje predhodnih generacij pa nam je nedostopno in zakrito.

Čeprav smo iztrgani iz lastne zgodovine, so priročniki, kot je Komunistovo dejanje in misel, tudi danes lahko vodilo naprednim posameznikom, ki morajo v svojem delovanju in mišljenju zasledovati najvišje vrednote človečnosti in kolektivnosti.