Komunist v svoji organizaciji

7 KOMUNIST V SVOJI ORGANIZACIJI (1/2)

Premalokrat globlje razmišljamo o nadvse pomembnem vprašanju – komunist v svoji osnovni organizaciji.

Osnovna organizacija je tisto najožje, neposredno komunistovo družbeno okolje, ki je zelo važno za njegovo celotno dejavnost, idejnopolitično rast, nazorsko oblikovanje. Od kakovosti odnosov v osnovni organizaciji in od njene akcijske sposobnosti je odvisno, kakšni so (oziroma bodo) njeni člani. Nekdo bi lahko ugovarjal, češ, če so sposobni, aktivni in zreli člani, bo takšna tudi organizacija, če pa so člani pretežno slabi, nedejavni, nazorsko mrtvi, tudi organizacija kot celota ne more biti kaj prida ... Seveda je tudi v takšnem premisleku del resnice, toda v tem primeru je bržčas celota le pred svojimi deli, gozd pred posameznimi drevesi ...

Čvrsta, dejavna, idejno razgibana osnovna organizacija dviga komuniste, jih navdihuje in motivira za različna miselna razglabljanja, za povsem konkretne dejavnosti in sodelovanja. Celó tiste člane, ki sicer mogoče ne bi sodili k najbolj osveščenim in najbolj delavnim, zdravo, pozitivno, spodbudno vzdušje v organizaciji potegne za sabo. Zanemarjena, puščobna organizacija, takšna, ki nima niti akcijskega niti idejnega jedra (pravzaprav je to ista zadeva), načne počasi tudi moralo in delavnost tistih komunistov, ki so vstopili v organizacijo z velikimi pričakovanji in ideali ali pa so prišli vanjo od drugod z ustreznimi delovnimi navadami, izkustvi in obnašanji.

Iniciativna, živa organizacija je nekakšno politično in nazorsko domovanje svojih članov. To ne pomeni, da so ali pa da bi morali biti odnosi v njej idilično familiarni, pač pa dovolj dinamični, intenzivni, odkriti in (seveda) v znamenju simpatije (ljudje se morajo dobro razumeti, da bi lahko zares sodelovali).

Kje naj komunist najprej izmenjuje svoje ideje z drugimi komunisti, če ne predvsem v lastni organizaciji? Če v organizaciji ni vzdušja za pogovor, pripravljenosti za odkrito, živahno komuniciranje, si bodo morali ljudje, ki sogovornike potrebujejo, te pač poiskati drugod.

Član neke organizacije ima lahko kake težave, mučijo ga problemi ali dvomi..[.] Prav v svoji organizaciji bi moral najti ljudi, ki bi ga hoteli poslušati in razumeti ... Če je danes precej organizacij, ki nimajo teh humanih razsežnosti funkcioniranja, je to znamenje krize – tiste v neposrednih odnosih oziroma stikih med ljudmi.

Kakorkoli že, vse se začenja tu, v tem krogu ... V organizaciji je mogoče idejnopolitično usposabljati člane; v organizaciji je mogoče izmeriti vsak novi korak uresničevanja samoupravljanja; v organizaciji komunisti lahko domišljajo problematiko obrambe in zaščite itn. Marsikje se le malo začenja in še to kar hitro zamre.

Nekateri organizatorji toge, formalistične vrste mislijo, da je za to organizacijo najvažnejše, da je majhna, takšna, da v njej lahko vsi pridejo do besede. Govorjenje vseh o vsem gotovo ni bistveni vidik socialističnih samoupravnih načel v delovanju organizacij ZK. Govorjenje vseh o vsem tudi ni značilnost dobre, vitalne organizacije. Predvsem je dobra organizacija tista, ki ustrezno napredno vpliva, deluje v svojem delovnem, strokovnem, nravnem, političnem okolju.

...

* * *

Duhovna misel dneva je rubrika, v kateri bomo vsak ponedeljek in petek opoldne od 3. maja do 7. oktobra v obliki radijskega podlistka predvajali košček političnega priročnika Komunistovo dejanje in misel – dostopen in pregleden, a nikakor površen učbenik za vsakodnevno politično delovanje.

Knjigo je leta 1981 izdala politična šola Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Napisal jo je pokojni Vladimir Sruk, humanist in družboslovec ter zaslužni profesor Univerze v Mariboru.

Priročnik Komunistovo dejanje in misel je dokument časa, ko je slovenski narod živel v drugačnem sistemu z drugačnimi izobraževalnimi institucijami in vsebinami. Odtlej se je naš politično-ekonomski položaj v svetu drastično spremenil, znanje predhodnih generacij pa nam je nedostopno in zakrito.

Čeprav smo iztrgani iz lastne zgodovine, so priročniki, kot je Komunistovo dejanje in misel, tudi danes lahko vodilo naprednim posameznikom, ki morajo v svojem delovanju in mišljenju zasledovati najvišje vrednote človečnosti in kolektivnosti.