Komunistov nazor in miselna kultura

11. KOMUNISTOV NAZOR IN MISELNA KULTURA (1/2)

Komunistov življenjski, družbeni in svetovni nazor naj bi bil prežet s historičnim in dialektičnim materializmom, torej z osnovnimi idejami marksistične splošne, družbene teorije in marksistične filozofije. Kolikor bolj je komunist družboslovno in splošno izobražen, toliko bolj je lahko samostojen v umevanju in ocenjevanju družbenih pojavov in procesov, bodisi v svojem neposrednem okolju (oziroma v naši družbi) bodisi v svetu. Ta komunistova neodvisnost, njegova sposobnost, da se sam dokoplje do resnice, do ustreznih spoznanj, je sila pomembna. Po eni strani mu to omogoča, da v svojem življenjskem in delovnem okolju vpliva na ljudi, jim na marksističen način pojasnjuje dogajanje, po drugi strani pa je tako tudi sam bolj varen pred tem, da bi postal predmet manipuliranja različnih odtujenih tehnobirokratskih dejavnikov. Marksizem je idejno orožje osvobajanja; z marksistično analizo je mogoče prodreti do resnice, ki jo zastira takšen ali drugačen ideološki videz, sprevrnjena, lažna, odtujena zavest, katere vzrok so predvsem določeni parcialni razredni interesi. V tem pomenu je Engels zapisal v nekem pismu Mehringu, da je ideologija proces, ki ga t. i. mislec opravlja z napačno zavestjo, resnična gibala pa mu ostanejo neznana. Skratka: družbenoekonomska alienacija v družbenem življenju poraja ideološko alienacijo v vseh mogočih oblikah v zavesti ljudi. Marksistična analiza in interpretacija omogočata spoznati ter razložiti stvarna, materialna gibala.

Prav nasprotno je koncipiral marksizem stalinistični revizionizem. Za staliniste je marksizem okostenel, dogmatični nauk, ki naj služi indoktrinaciji ljudi. Človek naj misli v apriorističnih (vnaprej prirejenih), dokončnih šablonah, v dogmatičnih kalupih. T. i. »dialektični zakoni« in »dialektične kategorije« naj bi dajale videz odprtosti, pristne življenjske dialektičnosti, v resnici pa je to vse skupaj le meh[a]nična igračka, ki brezupno utesnjuje prakso in misel ... Tako je stalinizem koncipiral t. i. diamat (dogmatiziranje marksizma pomeni njegovo uničenje), ki je služil le še enosmerni, monološki birokratski indoktrinaciji in apologiji vsakega političnega ukrepa. Takšna okamnela, le še vnanje, verbalno (besedno) marksistična pojmovanja, ki nimajo nič skupnega z avtentičnim marksizmom klasikov, so ideologija (neo)stalinistične kontra-revolucije.

Tako se mora jugoslovanski komunist jasno zavedati pomena mišljenjske kakovosti marksizma. V znanem pismu A. Rugeju je Karl Marx poudaril pomen brezobzirne kritike vsega, kar obstaja. Kritika se ne sme bati svojih posledic, pa tudi ne spopada z obstoječimi (konservativnimi) silami ... V programu ZKJ je ta ideja izražena tako: »Da bi izpolnili svojo zgodovinsko vlogo pri ustvarjanju socialistične družbe v naši deželi, moramo posvetiti temu cilju vse svoje sile, biti kritični do sebe in do svojega dela, biti nepomirljivi nasprotniki slehernemega dogmatizma in biti zvesti revolucionarnemu ustvarjalnemu duhu marksizma. Nič, kar je bilo ustvarjenega, nam ne sme biti tako sveto, da ne bi moglo biti preseženo in da se ne bi umaknilo tistemu, kar je še bolj napredno, še bolj svobodno, še bolj človeško.«

...

* * *

Duhovna misel dneva je rubrika, v kateri bomo vsak ponedeljek in petek opoldne od 3. maja do 7. oktobra v obliki radijskega podlistka predvajali košček političnega priročnika Komunistovo dejanje in misel – dostopen in pregleden, a nikakor površen učbenik za vsakodnevno politično delovanje.

Knjigo je leta 1981 izdala politična šola Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Napisal jo je pokojni Vladimir Sruk, humanist in družboslovec ter zaslužni profesor Univerze v Mariboru.

Priročnik Komunistovo dejanje in misel je dokument časa, ko je slovenski narod živel v drugačnem sistemu z drugačnimi izobraževalnimi institucijami in vsebinami. Odtlej se je naš politično-ekonomski položaj v svetu drastično spremenil, znanje predhodnih generacij pa nam je nedostopno in zakrito.

Čeprav smo iztrgani iz lastne zgodovine, so priročniki, kot je Komunistovo dejanje in misel, tudi danes lahko vodilo naprednim posameznikom, ki morajo v svojem delovanju in mišljenju zasledovati najvišje vrednote človečnosti in kolektivnosti.