O uporabi besed: stalinizem & diktatura proletariata

3 O UPORABI BESED – KOMUNIZEM, SOCIALIZEM, MARKSIZEM (4/4)

č) Stalinizem

Družbenoekonomska, politična in ideološka kontrarevolucija in alienacija v prehodnem obdobju iz kapitalizma v komunizem. Njegovi konkretni družbeni nosilci so odtujeni tehnobirokratski centri moči. Zato se stalinizem (pa tudi neostalinizem) kaže kot poudarjen etatizem, kot politika močne roke, kot kršenje človekovih pravic itn. V mednarodni politiki se izraža predvsem kot samovoljno zanikanje internacionalizma, kot agresivni hegemonizem. – Kar zadeva filozofijo, je stalinizem predvsem dogmatizem, vulgarni materializem, enostranska pasivistična teorija odseva (sh. Odraza), zanikanje marksističnega humanizma in preziranje antropološke razsežnosti marksizma. – Pri nas se je izrazil (ali pa se izraža) kot informbirojevstvo (ali neoinformbirojevstvo), ki nasprotuje socialističnemu samoupravljanju, politiki neuvrščenosti ter avtentični kritični in humani marksistični misli.

d) Diktatura proletariata

Diktatura proletariata pomeni državno organizacijo delavskega razreda v prehodnem obdobju iz kapitalizma v komunizem, torej v procesu socialistične revolucije. Oblike diktature proletariata so v različnih deželah lahko zelo različne, toda odločilna je vendarle povsem določena družbeno politična vsebina: oblast za ljudstvo, v imenu delavskega razreda mora postajati vse bolj oblast ljudstva samega, široka vsestranska politična pobuda in angažiranost delavcev, neposrednih proizvajalcev. Diktatura proletariata uresničuje takšen politični sistem, v katerem imajo delavci nedvomno vodilno družbeno vlogo; stalinistična kontrarevolucija pomeni dejansko negacijo diktature proletariata in omogočanje gospostva centrov odtujene moči – tehnobirokratskih in birokratskih sil. – Za uresničevanje diktature proletariata je izredno pomembna avantgarda delavskega razreda, revolucionarna organizirana zavest in sila – komunisti. – V naših, jugoslovanskih razmerah je uresničena diktatura proletariata v sistemu socialističnega samoupravljanja. Ta sistem je uspešen toliko, kolikor omogoča delavskemu razredu in drugim delovnim ljudem, da uveljavijo svoje neposredne interese ter spreminjajo družbenoekonomske odnose v soglasju s svojimi temeljnimi družbenimi cilji, tako kratkoročnimi kot dolgoročnimi. – Diktatura proletariata pomeni povsem isto kot socialistična demokracija; gre za dialektično enotnost in prežemanje; historični materializem zavrača metafizično ločevanje diktature in demokracije, pač pa analizira in ocenjuje dejanske pojavne oblike teh družbenih procesov ter odnosov.

*

Kakorkoli že, komunist se mora kritično poglobiti v celotno družbeno problematiko. Preudarno in najbolj natančno naj se tudi izraža.

LITERATURA:

V. Sruk, Filozofsko izrazje in repertorij, PZ, 1980, str. 70, 177–178, 205, 320–321, 372

* * *

Duhovna misel dneva je rubrika, v kateri bomo vsak ponedeljek in petek opoldne od 3. maja do 7. oktobra v obliki radijskega podlistka predvajali košček političnega priročnika Komunistovo dejanje in misel – dostopen in pregleden, a nikakor površen učbenik za vsakodnevno politično delovanje.

Knjigo je leta 1981 izdala politična šola Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Napisal jo je pokojni Vladimir Sruk, humanist in družboslovec ter zaslužni profesor Univerze v Mariboru.

Priročnik Komunistovo dejanje in misel je dokument časa, ko je slovenski narod živel v drugačnem sistemu z drugačnimi izobraževalnimi institucijami in vsebinami. Odtlej se je naš politično-ekonomski položaj v svetu drastično spremenil, znanje predhodnih generacij pa nam je nedostopno in zakrito.

Čeprav smo iztrgani iz lastne zgodovine, so priročniki, kot je Komunistovo dejanje in misel, tudi danes lahko vodilo naprednim posameznikom, ki morajo v svojem delovanju in mišljenju zasledovati najvišje vrednote človečnosti in kolektivnosti.