Kokošji vsakdan

Kilave novice

Protesti v Braziliji

Po poročanju tiskovne agencije Reuters (oz. spletnega portala Farmlandgrab.org) so se v glavnem mestu Brazilije prejšnji ponedeljek začele zbirati večje množice ljudi za desetdnevni protest. Organizatorji pričakujejo okoli 7000 ljudi, ki bodo zastopali približno 200 staroselskih plemen od skupno 305, kolikor naj bi jih še obstajalo na območju Brazilije. Glavni razlog je sprememba okoljske zakonodaje, ki bi državi omogočila razlastitev zemlje staroselskih skupnosti in izkoriščanje zaščitene zemlje v naravnih rezervatih v komercialne namene.

Kot pravi Sonia Gujajara, predsednica staroselske krovne organizacije Articulation of Indigenous Peoples (APIB), je v Braziliji okoli 13 odstotkov vseh površin zaščitenih, a so skoraj vse v Amazonskem pragozdu. Na vseh drugih območjih pa imajo staroselske skupnosti velike težave pri ohranjanju kulturne krajine in avtohtonega načina življenja. Sprejem novega zakona bi omogočil izsekavanje večjih površin gozdov zaradi pridelave lesne pepelike, ki se uporablja za gnojenje kmetijskih površin, namenjenih pridelavi žit. Eden od razlogov, zakaj je to nujno, naj bi bile prekinjene dobavne verige zaradi vojne v Ukrajini.

Na drugi strani pa je poleg vplivnih kmetijskih lobijev močan tudi pritisk vlade predsednika Bolsonara, ki med drugim trdi, da staroselske skupnosti upravljajo z odločno prevelikimi površinami kmetijske zemlje in gozdov ter tako zavirajo napredek. Kljub trdni odločenosti protestnikov, da zaščitijo zemljo, so njihove možnosti precej majhne. Že omenjena Sonia Gujajara upa, da bodo poleg protestov kaj spremenile tudi letošnje volitve, na katerih bi lahko povečali zastopanost staroselcev v spodnjem domu parlamenta, saj zdaj celotno devetstotisočglavo skupnost zastopa le en človek. Žalostno.

Evikcije malih kmetov v Ugandi

Naslednja novica prihaja iz Ugande, države v vzhodnem delu srednje Afrike, kjer se zadnjega pol leta dogaja katastrofalen izgon ljudi zaradi prilaščanja velikih površin kmetijskih zemljišč. Dvajsetega avgusta 2021 je nacionalni urad za nevladne organizacije izgnal kar 54 različnih nevladnih ekip. Med njimi so tudi osebe, ki so dejavne na spletni platformi witnessradio.org, ki spremlja vpletenost držav in podjetij v sumljive posle v kmetijstvu ter kršenje človekovih pravic, predvsem malih kmetom. S to potezo so močno zmanjšali možnosti za kakršen koli javni nadzor nad kriminalnim ravnanjem policije, vojske in zasebnih plačancev pod patronatom države in kmetijskih podjetij. Ti naj bi namreč do konca letošnjega marca izgnali okrog 50.000 ljudi in zavzeli kar 150.000 hektarov zemlje.

Kot poroča witnessradio.org, so vladajoči tudi v Ugandi izkoristili zdravstveno krizo zaradi covida-19 za sprejemanje marsikaterih zakonov, ukrepov in ravnanj, ki z epidemijo nimajo nič skupnega. Tako so se v zadnjih dveh letih zvrstili primeri napadov in groženj na aktiviste in nevladne organizacije, prav tako pa tudi manjše evikcije malih kmetov in agro-prevzemi zemljišč, ki so jih izvedle tuje korporacije. Ti so dosegli vrhunec v zadnjih šestih mesecih.

Pridobljena zemljišča bodo iz manjših njiv, travnikov, gozdov in skupnih vrtov spremenjena v velike monokulturne nasade ali pa namenjena večjim industrijskim obratom. Poleg različnih ugandskih podjetij v ekstrabiznisu sodelujejo tudi večja podjetja za pridelavo sladkorja, angleški sklad za pogozdovanje, Svetovna banka, Evropska investicijska banka in različni zasebni skladi. Kot kaže, bolje ne bo nikoli.

10 let upora v Gvatemali

Marca so v Gvatemali aktivisti protestniškega gibanja »La Puya« obeležili deseto obletnico delovanja, ki je bilo kljub vsem tegobam in preprekam do zdaj precej uspešno. Leta 2016 so namreč dosegli zaprtje rudnika zlata blizu glavnega mesta Guatemala City, ki je tako deloval le štiri leta.

Upor je vzniknil leta 2012, ko so na začetku marca protestniki izvedli 24-urni štrajk proti pričetku obratovanja rudnika zlata, ki bi imel več škodljivih ekoloških posledic, najbolj pa bi prizadel neoporečnost vodnih virov v okolici. Država je posel sklenila z ameriško firmo Kappes, Cassiday & Associates (KCA) iz Nevade, ki se ukvarja predvsem s pridobivanjem rudnin. Upor na začetku ni bil uspešen in kmalu se je začelo izkopavanje zlata. Protestniki so bili kriminalizirani in nato leta 2014 izgnani z območja rudnika, kar pa jih ni ustavilo. Tako so leta 2016 dosegli, da je rudniško podjetje izgubilo licenco za izkopavanje rudnin, saj niso izpolnjevali niti 50 odstotkov okoljskih zavez, ki so bile pogoj za delovanje.

Podjetje KCA zdaj toži državo Gvatemala za odškodnino v višini 400 milijonov dolarjev pri mednarodnem razsodišču Centre for settlement of investment disputes, krajše ICSID, na podlagi trgovinskega sporazuma med Srednjo Ameriko in ZDA. To je v zadnjih letih postala običajna praksa korporacij za zastraševanje držav in drugih deležnikov, razplet pa je kljub dobrim argumentom okoljskih zagovornikov tudi v tem primeru negotov.

***

Osrednji del: pogovor s predstavnikoma avtonomne iniciative Črnega trna iz italijanskega kraškega roba o vsakdanu s perjadjo.

***

Kilave čire čare: Zelena

***

Recept mojstra Jadrana: žikin kokos