Neokolonialni mega projekt »Majevski vlak« v Mehiki

V tokratni oddaji na meniju:

- Kilav komentar: Privatizacija kmetijskih površin v postkoronskih časih,

- intervju, sposojen iz mednarodne anarhistične mreže radiev – podcast FrequenzA o katastrofalnem, postkolonialnem, megainfrastrukturnem projektu "Majevski vlak" v Mehiki,

- Vrtnarski kemični kotiček: Žveplo,

- vege recept mojstra Jadrana: Musaka.

- Napovedujemo: Infokafana - v petek, ob 20:00 - A-Infoshop: V času, ko se na osebni in družbeni ravni zdi, da je odprtih front preveč, da bi se sploh lahko česa lotili, je pomembno vzpostavljati prostore osredotočenega in kolektivnega premisleka. Eden od takih prostorov je lahko tudi redna petkova infokafana v Infoshopu. Tokrat v fokusu upor proti pokojninski reformi v Franciji, ogorčenje zaradi smrti na železnici v Grčiji in boj Alfreda Cospita v Italiji.

***********************************************************************************

Kilav komentar: Privatizacija kmetijskih površin v postkoronskih časih

V današnjem kilavem komentarju pa nekaj besed o procesih, ki se v času neoliberalnega kapitalizma odvijajo z vse večjo hitrostjo ter intenziteto. Gre za ekspropriacijo obdelovalnih površin, marsikdaj za nasilni prevzem, skoraj vedno pa za posle velikih gospodarskih subjektov v spregi s korumpirano lokalno politiko. Če so bile še pred desetletjem ali več take prakse značilne predvsem za države tako imenovanega »tretjega sveta«, se danes s tem v vedno večji meri sooča tudi naš tako imenovani »prvi svet«.

Ena od bolj svežih vesti prihaja tako rekoč izpred domačega praga. Po poročanju portala Romania Insider je podjetje JD Agro Cocora Group, ki je v lasti Dancev, prek sklada Romania Farm Invest A/S za 10 milijonov evrov kupilo 1.370 hektarov kmetijskih površin v romunski pokrajini Constanta. Kot pravi izvršni direktor Cocore Hans Poulsen, je nakup logično sosledje investicij v zadnjih letih, s katerimi naj bi do leta 2025 na področju Romunije držali kar 20.000 hektarov obdelovalnih površin.

Veliko mešetarjenje z zemljo se seveda dogaja tudi na področju Ukrajine, kjer je vojna vihra dobra krinka za kovanje dobičkov vseh vrst. Po poročanju ukrajinskega Ministrstva za kmetijstvo in prehrano naj bi od julija 2021 do marca 2023 sklenili več kot 150.000 pogodb za nakupe kmetijskih površin v skupni velikosti 344.000 hektarov, od tega je bila več kot tretjina pogodb sklenjena od začetka vojne do danes. Zainteresirano slušateljstvo pa naj na tem mestu opomnimo, da je za bolj poglobljen uvid v problematiko privatizacije kmetijskih površin in drugih strukturnih reform v času vojne v Ukrajini Oakland Institute pred kratkim izdal poročilo z naslovom War and Theft: The Takeover of Ukraine's Agricultural Land.

Zemljo se »na veliko« kupuje tudi na drugi strani Atlantika. Spletni portal The Conversation poroča o novi raziskavi v Kanadi, osredotočeni na veliko območje kanadske prerije, ki obsega province Alberta, Saskatchewan in Manitoba. Kot ugotavljajo raziskovalni novinarji, so bile še leta 2002 skoraj vse kmetijske površine v lasti kmetov, po finančni krizi leta 2008 pa je finančni kapital začel »na veliko« vlagati v kmetijske nepremičnine. Tako je v tem delu Kanade do danes pokupljenih že skoraj pol milijona hektarov zemlje. Največji lastnik je v zadnjem času postal Robert Andjelic, ki s svojo družinsko firmo Andjelic drži že nekaj čez 90.000 hektarov obdelovalnih površin.

Za manjši »twist, flip and mind-fuck« hkrati pa tole: na Floridi so v letošnjem letu v proceduro vložili več zakonov in podzakonskih aktov, ki tujim investitorjem otežujejo ali celo onemogočajo nakup kmetijskih in drugih strateških zemljišč zaradi vse večjih tveganj, povezanih s prehransko samooskrbo ali splošno varnostjo. Po besedah floridskega guvernerja Rona DeSantisa ne bodo dopustili kupovanja zemlje niti kitajski komunistični partiji prek njihovih finančnih skladov niti drugim neprijateljskim državam, kot so Rusija, Iran, Severna Koreja, Kuba in druge. Če bodo dotični zakoni sprejeti na Floridi, se znajo podobni ukrepi hitro izvršiti še v nekaj drugih zveznih državah, kar bi bilo za srce kapitalizma precej zanimivo in nenavadno »plansko« ukrepanje, ki se v mnogih državah s kolonialno preteklostjo pač ne bi moglo zgoditi.

Zanimiva malenkost ob tem je, da ZDA nimajo večjih težav z Dubajem, tako da so v zadnjem času prodali precej kmetijskih površin naftnim mogotcem iz Bližnjega vzhoda. Dubai Sovereign Wealth Fund je že pred časom odkupil za skoraj 100 milijonov dolarjev kmetijskih površin od prvega »landlorda ZDA« Billa Gatesa, sedaj pa je Dubaj največji tuji lastnik kmetijske zemlje v deželi pogumnih. Kot kaže, bodo investicije v kmetijske površine zaradi prehranske varnosti in manjših tveganj tudi v prihodnosti vedno bolj zanimive za veliki kapital. Kako se bo na to odzival »zahodni svet« in ali bo protekcionizem Združenih držav Amerike resnično deloval, pa je vprašanje za milijon dolarjev ali še bolje, za milijon hektarov.

**********************************************************************************

Vrtnarski kemični kotiček: žveplo

V tokratni oddaji kilavega semena obravnavamo žveplo. Kemijski element, ki ga bolj kot s pomirjujočimi učinki nedeljskega vrtnarjenja povezujemo s smradom po gnilih jajcih ali celo peklenskimi mukami, je namreč enako kot drugi bistven za zdrav razvoj rastlin. Običajno se pojavlja ob vulkanih ali termalnih vrelcih, vendar pa je tudi čisto običajen del razkrajajoče se organske mase, kot sta kompost ali gnoj.

Žveplo je pomemben element za rastline, saj jim omogoča tvorbo nekaterih encimov, proteinov in aminokislin, torej temeljnih gradnikov za zdrav razvoj in rast. Prav tako sodeluje pri procesu fotosinteze, ker ga rastline potrebujejo za tvorbo klorofila. V obliki sulfata ima pomembno vlogo pri uravnavanju vode v rastlini, vpliva pa tudi na samo prst. Pri stročnicah pripomore k ustvarjanju posebne vezi z bakterijami, ki nase vežejo dušik, in tako ustvarja pozitivno okolje za številne druge pridelke na vrtu. Obenem lahko zviša raven kislosti tal, kar je prednost, če vrtnarite na malček preveč bazični zemlji ali če želite gojiti pridelke, ki jim takšna prst bolj ustreza.

Žveplo tako na mnoge načine omogoča bujnejši in kvalitetnejši pridelek in ga ni moč zapostaviti. Vendar je pomanjkanje tega elementa včasih težko zaznati, saj so njegovi znaki zelo podobni pomanjkanju dušika. Največkrat se namreč kaže v šibkosti in ovirani rasti rastlin, umanjkanju pridelka ter rumenenju predvsem mladih listov. Slednje je pripisati predvsem njegovi vlogi pri tvorjenju klorofila. Če torej kljub dodajanju dušika vaši paradižniki ohranjajo bledo zelene liste, je treba vzeti v ozir ravno morebitno pomanjkanje obravnavanega kemijskega elementa. Na to naj bi pomislili tudi, če je okus česna ali čebule nekoliko neizrazit.

Vendar pa na srečo ravni žvepla ni težko dvigniti, saj to lahko storimo že z rednim dodajanjem komposta ali gnojenjem. Ker ga vsebuje organska masa v razkroju, lahko na vrt potresemo tudi kateri koli živalski gnoj, nekateri celo priporočajo preostanek substrata po gojenju gob. Vendar pa bomo na ta način količino žvepla povečevali počasi, saj ga rastline vsrkavajo postopoma. Zato je v primeru potrebe po hitrejšem učinku priporočljivo dodajanje grenke soli, še posebej, če sočasno vašim rastlinam primanjkuje tudi magnezij. Ob tem je pomemben poudarek, da so rastline izjemno iznajdljiva bitja, ki naj bi žveplo črpale tudi iz drugih mineralov, ki se nahajajo v prsti, ali celo iz atmosfere, denimo iz žveplovega dioksida, ki ga absorbirajo v svoja tkiva preko respiracije.