Razred

Moamer Gadafi: Zelena knjiga

Prevod: Društvo cinikov (2008–2009)

Ponovitev vsak ponedeljek in petek opoldne – po drugi molitvi.

*  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  * 

1. knjiga: Politična osnova tretje svetovne teorije

RAZRED

Razredni politični sistem je enak kot strankarski, plemenski ali sektaški sistem v pomenu, da razred dominira družbi na enak način kot stranka, pleme ali sekta. Razred – tako kot stranka, pleme ali sekta – je družbena skupina ljudi s skupnimi interesi. Slednji izhajajo iz obstoja množice ljudi, med seboj povezanih na ravni krvnega sorodstva, prepričanja, kulture, lokalnosti ali življenjskega standarda. Tako razred, stranka, sekta in pleme nastajajo iz podobnih faktorjev, ki vodijo k podobnim rezultatom, nastanejo torej zaradi tega, ker krvno sorodstvo, prepričanje, življenjski standard, kultura in lokalnost ustvarjajo skupen pogled na dosego skupnega cilja. Tako se vzpostavi družbena struktura v obliki razreda, stranke, plemena ali sekte, ki eventuelno postane političen koncept, usmerjen k realizaciji pogleda in cilja te skupine.

V vseh teh primerih ljudje niso ne razred, ne stranka, niti pleme niti sekta, slednje namreč niso nič drugega kot del prebivalstva in predstavljajo manjšino. Če razred, stranka, pleme ali sekta dominirajo družbi, celoten sistem postane diktatura. Pa vendarle, razred oziroma plemenska koalicija sta boljša od strankarske koalicije, ker ju sestavljajo ljudje iz izvora skupine plemen. Redko najdemo koga, ki ne pripada plemenu in vsi ljudje pripadajo določenemu razredu. V nasprotju s tem pa nobena stranka ne zajame vseh ljudi in tako stranka ali strankarska koalicija predstavlja manjšino v primerjavi z množicami izven njenega članstva.

V resnični demokraciji ni nobenega izgovora, da en razred zatira druge zavoljo svojih koristi, da stranka zatira druge stranke zavoljo svojih interesov in tako dalje. Dovoliti takšna dejanja pomeni zapustiti logiko demokracije in se poslužiti logike sile. Takšno dejanje je diktatorsko, ker ni v interesu celotne družbe, ki ni sestavljena samo iz enega razreda, plemena, sekte ali članov ene stranke. Diktatorski izgovor je, da je družba res sestavljena iz večih delov in da se eden izmed njih loti likvidacije drugih, da lahko sam stoji na oblasti. To dejanje potem ni v interesu celotne družbe temveč v interesu določenega razreda, plemena, sekte ali stranke, torej v interesu tistih, ki želijo nadomestiti družbo.

Družba, ločena narazen zaradi strankarskih bojev, je podobna tisti, ki je ločena narazen zaradi plemenskih ali sektaških bojev. Družba, ki je oblikovana v imenu razreda, avtomatično postane substitut za ta razred in se ohranja, dokler ne postane nadomestitev za njemu sovražni razred. Kateri koli razred, ki postane dedič družbe, istočasno podeduje njene karakteristike. Če denimo delavski razred zatre vse druge, postane dedič družbe in torej postane materialna ter socialna baza te družbe. S tem podeduje lastnosti prejšnjega sistema, četudi to ni takoj očitno.

Ko čas mineva, se pojavijo lastnosti drugih eliminiranih razredov ravno skozi redove delavskega razreda. In nosilci teh karakteristik prevzamejo vedenje in poante v skladu s svojimi značilnosti. Tako delavski razred postane ločena družba, s čimer prikaže enaka nasprotja kot stara družba. Materialni in moralni standardi članov družbe so najprej raznoliki, a se nato pojavijo frakcije, ki se avtomatično razvijejo v razrede, kot so bili tisti, ki so bili eliminirani. Tako se znova začne bitka za dominacijo nad družbo. Vsaka skupina ljudi, nato frakcija in končno vsak nov razred poskuša postati instrument vladanja. Materialna baza družbe ni stabilna, ker ima družbeni aspekt.

Instrument vladanja eni sami materialni bazi družbe bo mogoče nekaj časa stabilen, vendar bo minil takoj, ko se bodo pojavili novi materialni ter socialni standardi iz iste materialne baze. Vsaka družba z razrednim konfliktom je bila v preteklosti enorazredna družba, vendar so skozi neizobežno evolucijo nastali novi razredi znotraj enega. Na kratko, poskusi poenotenja materialne baze družbe z namenom rešitve problema oblasti ali z namenom končanja bojev pod okriljem stranke, razreda, sekte ali plemena so propadli, kakor tudi napori ugoditve množicam skozi volitve njihovih predstavnikov ali organizacijo plebiscitov. Nadaljevanje teh naporov je postalo potrata časa in zasmehovanje ljudi.

*  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  * 

Januarja 2008 se je aktualnopolitična redakcija odločila, da bosta dva izmed novinarjev prevzela prevod Gadafijeve Zelene knjige, ki so ga po poglavjih predvajali vsak drugi ponedeljek po dnevnem informativnem programu. V prvem prispevku so razložili, čemu dolgotrajno prevajanje celotne knjige:

»Prišel je čas, ko je treba na vrhu svetilnika Evropske unije enkrat za vselej in z vso odločnostjo napasti demagoške interpretacije sodobnih demokratičnih sistemov in demokracije nasploh. V ta namen smo se pri Društvu cinikov odločili, da vam bomo v dvotedenskih intervalih v razmislek posredovali poglavja iz Zelene knjige izpod peresa voditelja libijske revolucije, polkovnika Moamerja Gadafija, Božji mir z njim. V svoji knjigi, prvič je bila objavljena leta 1975, Gadafi obravnava reševanje problema demokracije, socializem in pa družbene osnove tretje svetovne teorije. Branja poglavij, ki jih bomo posredovali v javnost, temeljijo na hrvaškem prevodu Zelene knjige iz leta 1992. Pred nami je torej veliko dela, zato se ne bomo obotavljali. Dol z evropsko demagogijo! Živela velika libijska revolucija!«
–  arheolog Klerik, 21. 1. 2008

Novembra 2009 se je odvrtel zadnji del in sklenil skoraj dvoleten podvig redakcije. V tem času se je poslušalstvo Radia Študent seznanilo s temeljnim delom libijskega revolucionarnega voditelja, v katerem je bila v preprostem jeziku ubesedena politična filozofija tretje univerzalne teorije, na kateri je temeljila 1973 vzpostavljena Socialistična ljudska libijska arabska džamahirija (1986 po bombardiranju ZDA preimenovana v Veliko socialistično ljudsko libijsko arabsko džamahirijo), katere moto se je glasil enotnost, svoboda, socializem. Po dobrem letu od zadnjega prevoda Društva cinikov, februarja 2011, se je v Libiji pričela državljanska vojna, ZDA in EU sta 25. februarja 2011 proti Libiji uvedli sankcije – na ta dan je aktualnopolitična redakcija na stari spletni strani Radia Študent objavila prevod Zelene knjige v treh delih: politične, ekonomske in družbene osnove tretje svetovne teorije. Marca 2011 je NATO pričel obsežno mednarodno vojaško intervencijo, ki se je zaključila z umorom Gadafija konec oktobra 2011. Dobro desetletje potem se spet –  oziroma kar še vedno – borimo proti evropski demagogiji, revolucionarna praksa in teorija z globalnega juga pa sta vse bolj prekriti z raznoraznimi sovražnimi propagandnimi izmišljotinami. Ponovitev celotnega prevoda, ki se bo predvajal od 5. januarja do 19. aprila 2024, je naš prispevek v boju za pogled človeštva.

POLITIČNE OSNOVE TRETJE SVETOVNE TEORIJE

V prvem delu knjige je predstavljen način vzpostavitve resnične demokracije, vladavine ljudstva, z vzpostavitvijo ljudskih komitejev.

EKONOMSKE OSNOVE TRETJE SVETOVNE TEORIJE

V drugem delu knjige je predstavljena ekonomska osnova, ki odpravlja mezdno suženjstvo in vzpostavlja enakovredno delitev pridelkov med vse.

DRUŽBENE OSNOVE TRETJE SVETOVNE TEORIJE

V tretjem delu knjige je predstavljena družbena osnova in opredelitev posameznih skupin oziroma načinov združevanja ljudi.