Šport, jahanje in gledališče, 1. del

Moamer Gadafi: Zelena knjiga

Prevod: Društvo cinikov (2008–2009)

Ponovitev vsak ponedeljek in petek opoldne – po drugi molitvi.

*  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  * 

3. knjiga: Družbene osnove tretje svetovne teorije

ŠPORT, JAHANJE IN GLEDALIŠČE, 1. del

Šport je lahko povsem zasebna dejavnost, kot naprimer molitev, ki jo posameznik opravlja v svojih privatnih prostorih. Po drugi strani pa je športno udejstvovanje lahko tudi javen dogodek, ki se odvija v okviru kolektiva, tako kot se molitev izvaja v skupnih prostorih, ki so namenjeni verskim obredom. Medtem ko gre v prvem primeru za povsem zasebno naravo športne dejavnosti, je druga oblika zadeva vseh ljudi. S športom bi se moral ukvarjati vsak in nihče ne bi smel dopustiti, da to dejavnost namesto njega opravlja kdo drug. Tako kot bi bilo nespametno, če bi ljudje obiskovali verske obrede samo zato, da bi opazovali druge kako molijo, enako velja tudi za tiste, ki prihajajo na igrišča in štadione samo zato, da gledajo druge, ne pa zato, da bi tudi sami sodelovali.

Za šport velja podobno kot za molitev, hrano ter občutke hladnega in toplega. Nemogoče si je predstavljati, da bi ljudje hodili v restavracije samo zato, da gledajo druge kako se prehranjujejo, ali pa da bi nekdo pooblastil drugo osebo naj se ohladi ali ogreje na njegov račun. Enako nelogično je torej tudi, če družba dopusti posamezniku ali skupini da monopolizira šport, sama pa mora plačevati stroške te prilastitve. Po istem principu ljudstvo tudi nikakor ne bi smelo dopustiti, da jim posamezniki ali skupine ljudi, pa najsi gre za stranko, razred, sekto, pleme ali skupščino, določajo njihovo usodo in diktirajo potrebe namesto njih samih.

Zasebno ukvarjanje s športom je zgolj zadeva tistih, ki na lastne stroške prakticirajo to obliko športnega udejstvovanja. Javni šport pa predstavlja potrebo ljudi po športni dejavnosti in pri tem jih nihče drug ne more nadomestiti. Nihče ne more prenesti pozitivnih učinkov športa za telo in duha na drugega posameznika.

V skladu z demokratičnim principom nobeden posameznik ali skupina ljudi nima pravice monopolizirati športa, moči, bogastva ali orožja. Športni klubi v današnjem času predstavljajo osnovno organizacijo tradicionalnih športov. Te institucije so agencije družbenega monopola, podobne političnim, ekonomskim in vojaškim instrumentom, s katerimi diktatorji monopolizirajo avtoriteto, bogastvo in vojsko. V dobi množic bodo tovrstni monopoli neizogibno uničeni, kar seveda velja tudi za področja kot so šport, jahanje in podobno. Množice, ki glasujejo za kandidte, kateri jih bodo zastopali pri odločanju o njihovi usodu, delujejo na nemogoči predpostavki, da lahko izvoljeni zastopniki poosebijo njihovo dostojanstvo, suverenost in njihovo perspektivo gledanja na svet. Zgodi pa se ravno nasprotno, saj so s tem oropani vsega zgoraj omenjenega in zreducirani zgolj na opazovalce drugih, ki izvajajo tisto, kar po naravi stvari pripada vsem.

Enako velja za množice, ki zaradi lastne omejenosti ne prakticirajo športa sami in zase. Nasedajo monopolističnim instrumentom, ki jih omamljajo in usmerjajo zgolj v zabavo in odobravanje drugih. Šport kot družbena aktivnost mora biti dostopen množicam, tako kot morajo biti moč, bogastvo in orožje pod nadzorom ljudstva.

*  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  * 

Januarja 2008 se je aktualnopolitična redakcija odločila, da bosta dva izmed novinarjev prevzela prevod Gadafijeve Zelene knjige, ki so ga po poglavjih predvajali vsak drugi ponedeljek po dnevnem informativnem programu. V prvem prispevku so razložili, čemu dolgotrajno prevajanje celotne knjige:

»Prišel je čas, ko je treba na vrhu svetilnika Evropske unije enkrat za vselej in z vso odločnostjo napasti demagoške interpretacije sodobnih demokratičnih sistemov in demokracije nasploh. V ta namen smo se pri Društvu cinikov odločili, da vam bomo v dvotedenskih intervalih v razmislek posredovali poglavja iz Zelene knjige izpod peresa voditelja libijske revolucije, polkovnika Moamerja Gadafija, Božji mir z njim. V svoji knjigi, prvič je bila objavljena leta 1975, Gadafi obravnava reševanje problema demokracije, socializem in pa družbene osnove tretje svetovne teorije. Branja poglavij, ki jih bomo posredovali v javnost, temeljijo na hrvaškem prevodu Zelene knjige iz leta 1992. Pred nami je torej veliko dela, zato se ne bomo obotavljali. Dol z evropsko demagogijo! Živela velika libijska revolucija!«
–  arheolog Klerik, 21. 1. 2008

Novembra 2009 se je odvrtel zadnji del in sklenil skoraj dvoleten podvig redakcije. V tem času se je poslušalstvo Radia Študent seznanilo s temeljnim delom libijskega revolucionarnega voditelja, v katerem je bila v preprostem jeziku ubesedena politična filozofija tretje univerzalne teorije, na kateri je temeljila 1973 vzpostavljena Socialistična ljudska libijska arabska džamahirija (1986 po bombardiranju ZDA preimenovana v Veliko socialistično ljudsko libijsko arabsko džamahirijo), katere moto se je glasil enotnost, svoboda, socializem. Po dobrem letu od zadnjega prevoda Društva cinikov, februarja 2011, se je v Libiji pričela državljanska vojna, ZDA in EU sta 25. februarja 2011 proti Libiji uvedli sankcije – na ta dan je aktualnopolitična redakcija na stari spletni strani Radia Študent objavila prevod Zelene knjige v treh delih: politične, ekonomske in družbene osnove tretje svetovne teorije. Marca 2011 je NATO pričel obsežno mednarodno vojaško intervencijo, ki se je zaključila z umorom Gadafija konec oktobra 2011. Dobro desetletje potem se spet –  oziroma kar še vedno – borimo proti evropski demagogiji, revolucionarna praksa in teorija z globalnega juga pa sta vse bolj prekriti z raznoraznimi sovražnimi propagandnimi izmišljotinami. Ponovitev celotnega prevoda, ki se bo predvajal od 5. januarja do 19. aprila 2024, je naš prispevek v boju za pogled človeštva.

POLITIČNE OSNOVE TRETJE SVETOVNE TEORIJE

V prvem delu knjige je predstavljen način vzpostavitve resnične demokracije, vladavine ljudstva, z vzpostavitvijo ljudskih komitejev.

EKONOMSKE OSNOVE TRETJE SVETOVNE TEORIJE

V drugem delu knjige je predstavljena ekonomska osnova, ki odpravlja mezdno suženjstvo in vzpostavlja enakovredno delitev pridelkov med vse.

DRUŽBENE OSNOVE TRETJE SVETOVNE TEORIJE

V tretjem delu knjige je predstavljena družbena osnova in opredelitev posameznih skupin oziroma načinov združevanja ljudi.