Javno pismo Skupščine Tovarne Rog

Javno pismo Skupščine uporabnic in uporabnikov avtonomne Tovarne Rog, naslovljeno na Mestno občino Ljubljana ob načrtovanem rušenju prizidkov

Namen tega pisma je jasno sporočiti, da uporabnice in uporabniki Avtonomne tovarne Rog stojimo skupaj in smo organizirane v obliki Skupščine, s katero je mogoče nemoteno komunicirati in ki jo navsezadnje priznava tudi Mestna občina Ljubljana (v nadaljevanju MOL). Ne moremo pristati na tip govora, ki ga v odnosu z nami trenutno uporablja mestna občina in gospod Janković osebno. Uspešen dialog izhaja iz medsebojnega priznavanja in spoštovanja enakovrednosti pozicij sogovornikov. Kar smo dobile do sedaj, so bila kvečjemu obvestila, izhajajoča iz temeljnega nepoznavanja naše situacije.

Občina je slepa za dejstvo, da Tovarna Rog že danes predstavlja pomemben del kulturnega mozaika Ljubljane, da že je socialni, kreativni, športni in kulturni center, predvsem pa da ima kot taka ogromen potencial za prihodnost. Z napovedanim posegom, ki ignorira dinamike ustvarjanja kreativnih prostorov, bi občina izgubila in ne izkoristila potencial, ki ga mesto Ljubljana s svojimi prebivalci že priznava in podpira.

MOL namerava v svoj projekt alternativnega Centra Rog vložiti gromozansko količino sredstev, ki pa jih trenutno nima, zato ne more z ničemer zagotoviti, da ne bo ponovila samo še ene prazne gradbene jame. Predvideno finančno investicijo v Tovarno Rog razumemo kot nesmotrno porabo občinskih sredstev, saj Tovarna takšne dokapitalizacije za uspešno delovanje sploh ne potrebuje, obenem pa teh sredstev vedno primanjkuje za socialne, izobraževalne in kulturne programe. MOL-u se z rušenjem dejansko mudi le zato, ker mora do 14. junija  vzpostaviti gradbišče, kar je prvi korak k projektu, ki ga sicer podaljšuje že skoraj desetletje.

Uporabnice in uporabniki želimo svojim aktivnostim zagotoviti prihodnost in razvoj pod našimi pogoji, saj smo z lastnim časom, denarjem, delom, delovanjem in mislijo vzpostavili nekaj, kar je v interesu mesta, in obenem preprečili propadanje stavbe, ki jo je MOL vsa ta leta zanemarjal. Rog je v tem času postal prostor, v katerem ustvarjajo in delujejo raznolike kulturne, družbene in politične prakse, ki ves čas pronicajo tudi v druge družbene sfere in so s tem nepogrešljive za mesto in njegove prebivalce. Vsaka kultura namreč potrebuje  neformalne in odprte prostore, kjer se nove in drugačne ideje ter pobude lahko realizirajo brez omejitev že vzpostavljenih ustanov. Prostore v Rogu lahko med drugim razumemo kot laboratorije, ki s svojo vsebino sodelujejo tako z javnimi, nevladnimi in privatnimi institucijami kot tudi z drugimi samoniklimi prostori ter so tako aktivni tudi zunaj Tovarne.

Ljubljani ne grozi uničenje nekaj sten in streh, ampak uničenje enega večjih centrov kulturne produkcije, v katerem je svoj prostor našlo stotine glasbenic in glasbenikov, mladih filozofinj in filozofov, antropologinj in antropologov, sociologinj in sociologov, gledaliških skupin, pesniških in filmskih večerov, bralnih seminarjev, prosilcev za azil, zabav, debat in skejteric in skejterjev, aktivistk in aktivistov in simpozijev, umetnic in umetnikov, fotografinj in fotografov ter pesnic in pesnikov, vrtnarskih krožkov, cirkusantk in cirkusantov, nevidnih delavk in delavcev ter pokvarjenih in nato popravljenih koles.

Kako to, da je naprimer Metelkova ena izmed glavnih znamenitosti Ljubljane in danes neodtujljiv del kulturne identitete mesta, če ne ravno zato, ker si je uspela izboriti možnost avtonomnega in neformalnega razvoja ter s tem zagotoviti svojo unikatnost. Prav tako je unikaten Rog, in geslo, da Ljubljana ne potrebuje še ene Metelkove, govori predvsem o tem, da MOL ne razume ničesar o samoniklem delovanju. Potencial Roga smo mi, njegovi uporabnice in uporabniki, ki smo v desetih letih samoorganiziranja uspeli zgraditi prostor/prizorišče z edinstveno in mednarodno  prepoznano identiteto.

Nekoč so bila kolesa proizvedena v Tovarni Rog znana in uporabljana širom Jugoslavije in onkraj. Danes kolesje Tovarne deluje naprej, le da smo zamenjali prestavo.  Desetletje smo Rogovke in Rogovci v negotovih pogojih vzdrževali in gradili prostor in ne bomo pustili, da ga MOL brez pravega vpogleda in vizije uniči. Nikakor nočemo izključevati sodelovanja z mestnimi oblastmi, želimo le, da se pogovarjamo več in na drugačen način, kot smo se do sedaj.

Občino pozivamo, da prepozna vrednost, kvaliteto in potencial obstoječih praks ter jih infrastrukturno podpre. Prepričani smo, da lahko skupaj z bistveno manjšimi sredstvi Ljubljani ponudimo mnogo več od MOL-ovega projekta za Center sodobnih umetnosti Rog.

V Rogu smo v zadnjih letih ponovno vzpostavili redno Skupščino uporabnikov Tovarne Rog, zagnali okrog 10 novih prostorov in na splošno razširili svoje delovanje. Prav tako smo onemogočili tiste, ki so destruktivno vplivali na prostor, skupnost uporabnikov in bližnjo okolico. Izpeljali smo prenekatere infrastrukturne izboljšave in popravila. Pridobili smo mnogo novih uporabnic in uporabnikov ter izboljšali javno podobo.

Veliko se je spremenilo, sploh v preteklih nekaj mesecih, zahvaljujoč tudi pritiskom MOL-a. Danes uporabnice in uporabniki skupaj odločno nasprotujemo samovoljnim posegom občine in smo v postopku izdelave lastne vizije razvoja prostora, ki demokratično nastaja znotraj skupščine in izhaja iz potencialov obstoječih vsebin. Zavedamo se, da nekaterih infrastrukturnih problemov ne moremo rešiti sami, želimo pa, da se o morebitnih posegih z MOL-om dogovarjamo. Tovarna Rog deluje, poskrbimo, da se skupaj s svojimi uporabicami in uporabniki razvija še naprej!