Protestna izjava ob kandidaturi Tatjane Bobnar za mesto ministrice za notranje zadeve

Civilna iniciativa Infokolpa, mreža Border Violence Monitoring in podpisane organizacije obsojamo najavljeno kandidaturo Tatjane Bobnar za mesto notranje ministrice. Razlog za spornost kandidature je njeno delovanje, ki se nanaša na usmerjanje delovanja policistov ob meji in izvajanje izgonov na Hrvaško v letih 2018, 2019 in 2020. Spomnimo, da je Slovenija v juniju 2018 začela s prakso množičnih izgonov oseb, ki so v Sloveniji nameravale zaprositi ali pa so zaprosile za mednarodno zaščito.

Od začetka leta 2018 do konca marca 2022 je Slovenija glede na uradne podatke izvedla 29.865 izročitev na Hrvaško po neformalnem postopku. Bobnar je kot namestnica generalnega direktorja slovenske policije in kasneje kot direktorica policije s sopodpisovanjem notranjih direktiv glede delovanja policije na meji sodelovala v enem najhujših primerov množičnih kršitev temeljnih pravic v moderni zgodovini slovenske države. V času njenega dela na najvišjih mestih so policisti pričeli s prakso sistematičnega zavračanja prošenj za azil in izvajanjem izgonov. Samo v letih 2018 in 2019 je Slovenija izvedla skoraj 16.000 izgonov na Hrvaško, navkljub dokazani resni nevarnosti mučenja in nečloveškega ravnanja z migranti s strani hrvaške policije.

Bobnar je neposredno soodgovorna za ustvarjanje smrtonosnih razmer na balkanski migracijski poti z zlorabo policije in usmerjanjem policijskih postopkov na način, da ti ne sledijo zakonskim pooblastilom, temveč predstavljajo neposredno kršitev univerzalne pravice do življenja in zaščite pred mučenjem. Obstoj takšnih kršitev je ugotovilo tudi vrhovno sodišče, zato je zaskrbljujoče dejstvo, da bodoča koalicija vloge Bobnar pri zlorabi policije za izvajanje množičnih izgonov ne prepozna. Množične izgone je kot sistemsko kršitev načela nevračanja, prepovedi kolektivnega izgona in onemogočanje dostopa do mednarodne zaščite prepoznalo tako vrhovno sodišče kot tudi resolucija evropskega parlamenta o vladavini prava v Sloveniji.

Opozarjamo pa tudi na druge težave, ki so rezultat škodljivih preteklih politik. Restriktivna zakonodaja in pomanjkanje ustreznih kadrov sta na področju delovnih migracij ustvarila zmedo, kjer številni tuji državljani mesece čakajo na pridobitev ali obnovitev dovoljenja za delo in možnosti za ureditev bivanja. Opozarjamo tudi na zaskrbljujoče stanje v zvezi z odločanjem glede statusa mednarodne zaščite, kjer odločevalci zavračajo ali pa več let zadržujejo prošnje oseb, ki bežijo iz držav, kot sta Afganistan ali Eritreja. Slovenija je v letu 2021 izdala zgolj 19 pozitivnih odločb glede statusa mednarodne zaščite.

Slovenija za vodenje notranjega ministrstva potrebuje osebo, ki bo policijo pripeljala nazaj v skupnost in ki bo zmožna razreševati konflikte. Potrebujemo osebo, ki bo znala izvesti reorganizacijo državne uprave tako, da bo ta služila ljudem. Predvsem pa potrebujemo osebo, ki se bo soočila s hudo kršitvijo temeljnih pravic migrantov, ki se v zadnjih letih množično odvija na slovenskih policijskih postajah in bo sposobna izvesti ustrezno preiskavo zlorab uradnih postopkov in poiskati krivce, se za ravnanje opravičiti in predvsem poskrbeti, da se takšne hude kršitve ne bi ponovile. Gotovo pa ne potrebujemo osebe, ki bo opravičevala prakse, s katerimi se določenim skupinam sistematično in brutalno krši človekove pravice.

Zmagovita stranka Gibanje svoboda se je v svojih programskih opredelitvah izrekla tudi za umik žice z meje in bolj humano migracijsko politiko. Vendar kandidatura Bobnar za notranjo ministrico lahko pomeni nadaljevanje politik, ki jih je izvajala pretekla vlada v smeri zlorabe policijskih pooblastil in normalizacije policijskega nasilja na splošni ravni. Bodočega mandatarja opozarjamo, da ograja na meji ni zgolj kozmetična težava, naj njena odstranitev pa naj ne bo le populistična gesta.

Če se je v predvolilnih soočenjih obljubljalo “vladanje v koaliciji s civilno družbo”, se nadejamo, da bo vlada upoštevala opozorila civilne družbe ter jo vključila v krojenje migracijskih politike, ki bo temeljila na človekovih pravicah, ali pa da bo vsaj skladna z veljavno zakonodajo.

Izjavo je pripravila civilna iniciativa Infokolpa.