Inšpekcija na delu

Delavci in njihove organizacije na leto naslovijo tisoče prijav kršitev delovno-pravne zakonodaje na inšpektorat za delo: toda kaj se z našimi prijavami zgodi po tem, ko jih enkrat pogoltne birokratski ustroj pristojnih organov? Da bi ugotovili učinkovitost ukrepanja inšpektorjev skozi njihov delovni vsakdan, smo popoldne preživeli na eni od enot inšpektorata za delo. Govorili smo tudi z vodjo mariborske enote inšpektorata, Emilom Botićem, ter z glavnim inšpektorjem, Luko Lukićem. V studiu so se nam pridružili Julij Borštnik (Stvarnost), Goran Lukić (Delavska svetovalnica) in Borut Brezar (Gibanje za dostojno delo in socialno družbo).

Poslopje Inšpektorata za delo v Mariboru. Foto: Hana Radilovič

Mariborska enota inšpektorata pokriva celotno Podravje, kar pomeni čez 200.000 prebivalcev. Kot je povedal Botić, trenutno zaposlujejo 14 inšpektorjev in na leto obravnavajo več kot 1000 prijav. Botić je poudaril, da vsako leto beležijo rast prijav za 10-20 %, skupaj z rastjo števila delodajalcev, ki jih nadzirajo. Ob dobrih 1000 prijavah suma kršitve delovno-pravne zakonodaje so lansko leto izdali čez 230 odločb o prekršku, čez 200 plačilnih nalogov oziroma glob. Toda inšpektorat ni zadnja postaja, saj njegove odločitve niso pravnomočne – o tem lahko po posredovanju delodajalca odloča še sodišče, ki pa po Botićevi oceni v 80-90 % primerov omili ali prekliče sankcijo, ki jo je izrekel inšpektorat.

Po vsem, kar smo slišali od delavcev na eni in inšpektorjev na drugi strani, smo se glede rešitev situacije obrnili na glavnega inšpektorja, Luko Lukića, ki je mandat nastopil septembra lani. Na mizi so različne spremembe na inšpektoratu za delo. Kot večkrat izpostavljeno, je predvideno povečanja kadra (do zdaj 3, letos načrtovanih še 20). V Sloveniji imamo trenutno enega inšpektorja na slabih 30.000 delavcev, po priporočilih Mednarodne organizacije dela bi industrijska tržna gospodarstva morala imeti enega inšpektorja na 10.000 delavcev. Toda, kot je poudaril glavni inšpektor, Lukić, ni vse samo v višanju števila inšpektorjev, saj bi hitro zapadli v začaran krog ob hkratnem večanju potreb. Več pristojnosti namreč pomeni potreba po več kadra. Ena od prvih sprememb, ki jih je Lukić vpeljal, je odprava nagrajevanja in kaznovanja inšpektorjev glede na število zaključenih primerov.

V kratkem naj bi se sprejel zakon, ki bi urejal vodenje evidenc delovnega časa. V teku so razbremenitve inšpektorjev raznih birokratskih nalog in tehnološka optimizacija za boljšo izmenjavo informacij in nadzor zavezancev. Inšpektorat je pričel izvajati akcije v sodelovanju z drugimi akterji na področju dela, tudi sindikati, saj Lukić želi okrepiti pretok informacij, ki očitno med kršitelji dobro teče. Kot pove, se podjetja, katerih modus operandi je kršenje delovne zakonodaje, med seboj povezujejo in predajajo nasvete. Nadalje je, da bi odločitve inšpektorata zdržale pred sodišči, predvidena pravna pomoč inšpektorjem, obenem pa si prizadevajo za razširitev nabora pravno opredeljenih prekrškov, ki jih lahko sankcionirajo.

Pogovor z Emilom Botićem v Mariboru.

Ob koncu prvega leta oddaje Odprto delovišče imamo za sabo 8 oddaj in številne aktivnosti, ki so potekale »v ozadju«.

Poleg zagovorništva, svetovanja in ozaveščanja smo pripravili nabor pravnih nasvetov za delavke in delavce, ki je dostopen na spletni strani Gibanja za dostojno delo in socialno družbo: ZBIRKA ZNANJ.

Glavne ugotovitve iz oddaj pa smo povzeli v video prispevkih, dostopnih na kanalu Društva Stvarnost: VIDEO PRISPEVKI.

Oddajo pripravljava Hana Radilovič in Julij Borštnik v posvetovanju s člani Delavske svetovalnice in Gibanja za dostojno delo in socialno družbo.

Odprto delovišče je oddaja, v kateri odpiramo vprašanja o socialnem položaju delavk in delavcev ter pogojih dela v Sloveniji. Z Radiem Študent združujemo moči člani Društva Stvarnost, Delavske svetovalnice in Gibanja za dostojno delo in socialno družbo. Nudimo brezplačno svetovanje s področij delovnega prava in prava socialne varnosti na odprtodelovisce@radiostudent.si.

Oddaja nastaja v sklopu projekta Sedanjost in prihodnost dela. Projekt financira Program Active Citizens Fund Slovenija 2014–2021.