Študent-delavec

V tokratni oddaji Odprto delovišče smo prisluhnili izkušnjam študentskih delavk in delavcev, ki jim ponujajo plačilo na črno, ne dovolijo niti na malico ali stranišče med delom in jih obenem čez noč lahko odpikajo. V studiu smo vas zbujali Hana Radilovič, Julij Borštnik (Stvarnost) in Borut Brezar (Gibanje).

Študentsko delo je netipična oblika dela, ki ima bolj skope delavske in socialne pravice kot redna zaposlitev. To pomeni, da ni odpovednih rokov, nadomestila za bolniško odsotnost, plačanega dopusta in podobno. Toda vseeno je enako kot pri redno zaposlenih zapovedana pravica do odmora, delovni čas je omejen, mobing prepovedan in tako dalje.
Od leta 2015 dalje se od študentskega dela odvajajo tudi prispevki za zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni, za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in za zdravstveno zavarovanje. Ob tem vsak študent s delom prek napotnice prispeva koncesijske dajatve za štipendije, študentske domove, študentske organizacije in študentske servise.

V Sloveniji imamo enega največjih deležev študentov, ki med študijem delajo (86 %), na ravni EU. 66 % študentov dela, da si pokrije življenjske stroške, 44 % si brez prihodkov od svojega dela ne bi mogla privoščiti študirati, 19 % pa jih s svojim delom pomaga kriti življenjske stroške svojim bližnjim.

Zakaj je študentsko delo tako razširjeno in kaj pomeni, da je študij socialni azil? Odgovor je osrediščen okoli strukturne brezposelnosti in vloge študija kot socialnega azila.

Pristojnosti inšpektorata za delo študentskega dela in drugih netipičnih oblik dela ne pokrivajo v celoti, saj sodijo pod civilno pravo. Za inšpektorat za delo pa so v primeru dela v okviru civilnega prava, torej brez pogodbe o zaposlitvi, še vedno relevantni delovni pogoji in spoštovanje osnovnih delavskih pravic. V primeru plačevanja na črno inšpektorat odstopa posamezne primere finančni inšpekciji. Na inšpektorat se torej študent lahko obrne, ko ga pri delu ne pustijo na malico ali stranišče, ko doživlja mobing, ko dela v prikritem delovnem razmerju in podobno, medtem ko nepravilnosti pri izplačilih obravnava finančni inšpektorat. Kljub vsemu pa inšpektorat nima zadnje besede, saj se lahko boj za interpretacijo zakona, posebej v primerih prikritega delovnega razmerja pri študentskem delu, bije dalje na sodišču.

Kot smo ugotovili, gre pri študentskem delu očitno za prestavljanje stroškov dela na javno visoko šolstvo: namesto, da bi ljudi zaposlili, se lastniki podjetij šlepajo na socialnih pravicah, študentskih domovih, bonih in štipendijah, da lahko študentom odrekajo delavske pravice in privarčujejo na prispevkih in zavarovanjih. Študentov niso pripravljeni sami usposobit, ampak zahtevajo od visokega šolstva, da namesto splošne izobrazbe nudi zgolj še poklicno usposabljanje, s čimer spet prenesejo stroške mentorstva na javno šolstvo.

Oddajo pripravljata Hana Radilovič in Julij Borštnik v posvetovanju s člani Delavske svetovalnice in Gibanja za dostojno delo in socialno družbo.

Odprto delovišče je oddaja, v kateri odpiramo vprašanja o socialnem položaju delavk in delavcev ter pogojih dela v Sloveniji. Z Radiem Študent združujemo moči člani Društva Stvarnost, Delavske svetovalnice in Gibanja za dostojno delo in socialno družbo. Nudimo brezplačno svetovanje s področij delovnega prava in prava socialne varnosti na odprtodelovisce@radiostudent.si.

Oddaja nastaja v sklopu projekta Sedanjost in prihodnost dela. Projekt financira Program Active Citizens Fund Slovenija 2014–2021.