Ginger baker – 8. del

Alyx je imela kmalu po izsledkih analize kock, ki so jo navdušili, na mozirski izpostavi kulturne sekcije Vodikove domačije flashback po realizaciji snovno-mineralne izmenjave med njenimi mislimi in možgani Zemlje. Odšla je v geološki kotiček izpostave, s sabo pa je vzela tudi umetniško maketo globusa post-antropocene Zemlje. V mislih se ji je raztegovala spužva, ki je povsem zapolnila njen horizont. Tudi v telesu se je počutila spužvasto. Vendar ob tem ni bilo podvojenega geoanksioznega telesa, temveč so se ji raztegovale misli. Spužvasti dražljaji, ki so med flashbackom spremljali raztegovanje misli in so bili sprva potuhnjeni, skorajda pod pragom njene zavesti, so se intenzivirali. Sestavljala se ji je celota iz poprej fragmetniranih hipotez, ki sta jih imela z Lordom Bajramom Anđelkovićem. Pričela je govoriti v elektronsko napravo: »Zemlja je bila ’dolgo dolgo’ časa, od samih svojih začetkov kot nekakšna spužva. Bila je modus, ki je lahko zgolj sprejemal dražljaje, popolnoma pasiviziran modus brez možganov in zavedanja. Milijone let so se kopičili in vpisovali raznovrstni vtisi v njeno telo in ga spreminjali, najbolj močno prav tisti iz geološke dobe antropocen. Ko so po veliki avgustovski ujmi leta 2023 v Zgornji Savinjski dolini pod površjem pričele nastajati doslej neznane strukture, ki smo jih vsled nenavadnih geoloških dogodkov, ki so nakazovali, da je Zemlja odslej sposobna lastnega manipuliranja z lastnim telesom, identificirali kot nastajajoče možgane Zemlje, se je stvar obrnila. Zemlja ni bila več pasivizirana. Možgani Zemlje so retroaktivno ozavestili vse pretekle vtise in sledi v njenem telesu ter jih predelali v spomine. Zaradi naših poskusov materialnih posegov v možgane Zemlje, kot tudi zaradi retroaktivnega dostopa do vtisov in sledi v lastnem telesu, so možgani Zemlje izoblikovali lobanjo, ki je ne moreta prebiti niti najmočnejša jedrska bomba niti komet. Takšna obrambna poteza je poleg onemogočanja materialnega preučevanja in discipliniranja tudi v skladu z zaščito pred formalno definicijo sedaj že polpretekle geološke dobe antropocen, ki je opredeljena s trajnimi sledmi, ki jih je na Zemlji pustila uporaba jedrskega orožja s svojim eksotičnim radioaktivnim izotopnim vpisom.«

Ustavila se je in malo raztegnila telo. Nadaljevala je z govorjenjem: »Pri človeški geoanksiozni izkušnji, za katero smo že dejali, da za razliko od ledenodobe tesnobne histerije ni povezana s človekovim odzivom na okolje, temveč imamo pojav prenosa misli in geoanksioznih občutij možganov Zemlje na človeka, ki se realizirajo skozi prostorskost človekovega podvojenega geoansioznega telesa, sklepam sedaj na sledeče. Pri tej izkušnji se skozi človeka izraža modificirana prostorska realizacija misli, občutij in spominov, ki so jih možgani Zemlje izoblikovali retroaktivno glede na vse dosedanje vpise v telo Zemlje, še posebej intenzivni pa so tisti iz dobe antropocen, ki še naprej vztraja tudi znotraj dobe postantropocen. Delno pa so pri človeškem geoanksioznnem podvojenem telesu prisotni tudi izoblikovani spomini možganov Zemlje iz bolj oddaljenih geoloških dob. Po drugi strani pa glede naših miselnih intervencij v možgane Zemlje, ki jih omogoča zaužitje snovi DYgen, zdaj zelo jasno izkušam raztezanje brezinteresnega ugodja v telesu, ki ga občutita tako telo Zemlje kot njeni možgani, ko realizirajo v lastnem telesu s perspektive Zemlje interventne tehnofetišistične človeške misli. Občudujejo namreč lepoto realiziranega objekta v lastnem telesu. Lord Bajram Anđelković je imel prav, ko je potrdil moji tezi rekoč, da bi nastajajoči možgani Zemlje kot postajajoči tehnosubjekt lahko bili forma koeksistence.«

Potem se je zlagoma ulegla na zofo in kaj kmalu padla v globok spanec. Ta je bil pravzaprav tako globok, da je, ko se je zbudila, sprva za trenutek pomislila, da je med njenim spancem morebiti minilo neznansko število let in več geoloških dob, dasiravno spanec zares ni bil ravno kratek, saj je trajal tri dni skupaj. Nekaj minut je potrebovala, da se je dobro predramila. Iz geološkega kotička je odšla v glavni prostor mozirske izpostave. Tam sta bila predstavnik Geološkega zavoda in Lord Bajram Anđelković, ki sta pregledovala nekatere zapiske in konceptualne skice slednjega. Ob prihodu v glavni prostor sta ji povedala, da je spala tri dni skupaj, kar se ji je zdelo glede na globino spanca in utrujenost, ki sta ga povzročila mineralno snovna izmenjava z možgani Zemlje po zaužitju DYgena in kasnejši geološki flashback raztezanja misli, pravzaprav malo. Predstavnik geološkega zavoda ji je nato dejal: »Po tvoji miselni intervenciji v Kokarjah in njeni realizaciji s strani možganov Zemlje se je incidenca nenavadnih endogenih geoloških dogodkov v Zgornji Savinjski dolini zelo zmanjšala. Tako pojavi ginger baker kot inverzni dogodki so začasno skoraj da popolnoma izginili. Očitno ta tehnofetišizem dveh perspektiv povzroča določeno brezinteresno ugodje možganom Zemlje, zaradi česar smo zmanjšali tisto, kar vidva z Lordom Bajramom Anđelkovićem imenujeta geoteater groze.«

Več pa v ponedeljek ob 7:30.