Fotki padajo rejtingi

podoba: results for "photo with bad ratings", picsart.com

Zdi se – vsaj glede na prilski nabor oblikovalskih rešitev s Tam-Tamovih plakatnih mest – da je kar lepo število izhodišč osnovanih na ilustraciji, ki je ob prevladi raznosortnih fotografij predvsem v naših žepnih ekranih prisiljena v nepravično borbo za prevlado v boksarskem ringu za našimi očesi. Morda gre za slučajnost, morda pa smo na sledi oblikovalskemu trendu, ki obnavlja staro, predmoderno zavezništvo med tekstom in ilustracijo, kot so ga v satiričnih časnikih uživali pismeni Šentflorjanci dobrih sto let nazaj.

Čeprav so takratni časniki kupovali in naročali karikature oz. tako imenovane »klišeje« od avstrijskih, čeških in nemških časnikov, ki so jih prikrojili za lokalne potrebe, ne moremo mimo fantastičnih podob Hinka Smrekarja, Maksima Gasparija in malo manj znanega Franca Zorca, ki je bolj ali manj anonimno smešil domače in tuje politike med opravljanjem božje službe v Novi Oselici pod Cerkljanskim vrhom. V tistem času sta bila slika in pripadajoči tekst nerazdružljiv par, ki sta se med vso izdajateljsko, finančno in vsebinsko hektiko dobro dopolnjevala, ilustracija je v večih primerih gladko nadkrilila takratni zbadljiv humor.

Nato pa je nastopilo gospostvo fotografije, ki je postala dostopna širšim množicam, to pa se je bolj ali manj vleklo do današnjih dni, pravi »boom« pa smo doživeli s pojavom medmrežja. In če so naše insinuacije količkaj pravilne, današnji ustvarjalci podob raje posežejo po dobri stari, domači ilustraciji namesto po generični, stokrat videni in prežvečeni fotorealistični podobi nekega obraza ali telesa, kot bi se zavedali, da fotografija zaradi kvantitete nasploh izgublja na kvaliteti. Ilustracija pač vedno pove malce več in možnosti za različne interpretacije je manj. Ilustratorjev pa tudi nekaj proizvedemo – in morda so celo cenejši od dizajnerjev. No, dovolj pametovanja o zgodovini – dajmo očesa končno na pašo.

Ilustracije, ki so nas napeljale na zgodovinsko ekskurzijo, boste seveda videli po mestu. Slogovno so vse družinam prijazne, a to ne pomeni, da so si vse med seboj podobne – prav nasprotno. Sveže ilustratorske dosežke lahko torej preverite na vabilu na Cankarjev pohod, pri predstavi Huda Mravljica, Grajske dneve, Sejem na zraku in pri plakatu za akcijo NisiOkejPovejNaprej. Z ilustriranimi napisi je presenetil celo Marihuana Marš.

A kajpak nas zanimajo tudi tiste podobe, ki režejo še globlje v naša zrkla. Ena takih je plakat za letošnji festival Jazz Cerkno, kjer že leta vzdržujejo dobro oblikovalsko, sploh pa idejno-zasnovno kondicijo. Tako, hudomušno. Radi se igrajo s črno-belimi klavirskimi tipkami. Če so jih lani postavili kot piškave zobe (kar je odlično sovpadlo z zdravniško krizo), pa so jih letos enostavno naložili v »majski« kres – in zažgali. Letošnji Jazz Cerkno bo on fire! Ali pa ga ne bo!

Naročnik: Jazz Cerkno
Avtor: Karlo Medjugorac

Druga podoba, ki nam ni hotela zapustiti očesa, je plakat za predstavo Ljudje, kraji in stvari SMG-ja. Spet preseneti postavitev. Načeloma smo laiki vse, kar vsebuje neke napise, vajeni brati kot knjigo, lepo od zgoraj, od leve proti desni, cikcak do spodnjega desnega roba. A pri ti postavitvi se zdi, da je center »branja« postavljen v sredino površine – vsi ostali elementi zgolj krožijo okoli osrednjega, osrediščenega pogleda. Kot, če bi zrli čez daljnogled. Ali še bolje: v globino gledališkega odra. Drzno in smiselno!

Naročnik: SMG
Avtorji: Grupa EE, Damjan Ilić

Oko pa zagotovo napravi telemark ob letenju čez plakat za Figuraliko – izbrani primeri slovenske umetnosti, kjer so na kup vrgli prav vse umetnike in umetnice (teh je celo pet), ki znajo premikati meje med vizualnim, razmišljujočim in senzibilnim. Novodobni Cukrarnarji stavijo na močno prisotnost svoje črkovne vrste, ki se pojavlja na skoraj vseh njihovih vizualnih izdelkih, pri tem plakatu celo v več verzijah. Dober primer uporabe skrajnega minimalizma – kako bi sicer vizualno zajeli mnoštvo likovnih izrazov več deset umetnikov (in umetnic?)

Naročnik: Cukrarna, Figuralika
Avtor: Ajdin Bašić

Za konec pa vam priporočamo tudi ogled del natečaja za Dan brez zavržene hrane, ki so do naslednjega tedna razstavljeni v Plakatni galeriji TAM-TAM. Če še niste vedeli, je bil namreč ravno včerajšnji dan (24. april) posvečen tej tematiki, rešitve, ki jih lahko vidite na prostem pri Figovcu, pa smelo napadajo nesmiselne potrošniške razvajenosti glede prehrane. Dober tek!

Ena od treh zmagovalnih rešitev natečaja: Na plaži. (Plesniva pomaranča. To ni umetnost)
Kreativna zasnova: Neja Pevec, Pia Zavodnik
Oblikovanje: Pia Zavodnik, Futura DDB