Povratek totalitarnega uča

Vojne so že od nekdaj enake. Glede nasilja so stvari jasne – običajno dve strani se tolčeta po jajcih, dokler ena ne obupa in prizna poraz. A v tem času se dogajajo še druge običajno-neobičajne stvari, ko na primer oblast, da bi zaščitila sebe in svoje, prevzame totalno kontrolo nad življem, miselno in telesno. Zgodovinarji so za take primere skovali pojme kot sta »vojno gospodarstvo« in »vojna cenzura«, politiki in propagand-piar-isti pa so te pojme zavili v mehko zveneči celofan. Beseda »vojni« odpade, dobimo besedo »obrambno gospodarstvo«, podobno odpade »cenzura«, ker se zdaj ustvarja »ta in tak narativ«. Recimo, da nam je to do zdaj jasno v teoriji, a ker tudi v praksi že nekaj časa brez večjih težav zaznavamo krilatice o »obrambi« in »narativih,« je mogoče prišel čas, da se vprašamo: »A smo slučajno v vojni? S kom? Zakaj? Proti komu? In kaj, če nismo v vojni? Kaj nam sporočajo te krilatice, če smo »v miru«? Kaj dafak se dogaja?«

fotovir