Kanabinol
Potem ko smo se v uvodnih oddajah posvetili politiki do gandže in procesom legalizacije konoplje v zdravstvene namene, se tokrat selimo h kanabinoidom. Oziroma vračamo. V prejšnji sezoni smo pomembnejše med njimi namreč že obravnavali, pri tem pa enega prepoznavnejših - kanabinol (CBN), izpustili. Zamujeno prihaja na vrsto v tokratni Vsemogočni travici.
V plejadi kanabinoidov, ki jih vsebuje konoplja, se kanabinol v različni bolj ali manj poljudni periodiki pogosto pojavlja tik ob najbolj poznanih sorodnikih THC-ju in CBD-ju. Bolj kot blaga psihoaktivnost temu verjetno botrujejo sicer malo raziskane zdravilne razsežnosti njegovega delovanja, na prepoznavnost kanabinola pa vpliva tudi CBN-ova povezanost s THC-jem. Gre za njegov metabolit, kot pojasnjuje Tomaž Koren, ustanovitelj portala konoplja.org, kanabinol namreč nastaja z degradacijo samega THC-ja in ne v sami rastlini.
Podobno kot denimo kanabinoidi THC, CBD in CBC tudi kanabinol v osnovi izvira iz kanabigerolične kisline. Ta se, kot vemo, v določeni fazi rasti konoplje in pod vplivom posebnih encimov spremeni v različne in specifične kanabinoide kisline THCA, CBDA in CBCA, kar pa za kanabinol ne velja. Kot rečeno, kanabinolna kislina (CBNA), se ne ustvari v sami rastlini in neposredno iz kanabigerolične kisline, pač pa pod določenimi pogoji iz THCA oziroma tetrahidrokanabinolne kisline. Če konopljo za dlje časa izpostavimo zraku, THCA prične izgubljati vodikove molekule in oksidira. Kot pri ostalih kanabinoidih nato končno do kanabinola pridemo z dekarboksilacijo.
Kanabinol znotraj endokanabinoidnega sistema deluje tako na kanabinoidne receptorje, krajše CB, prvega in drugega tipa. Pri tem se CBN raje kot na receptorje CB1, ki so predvsem v centralnem živčnem sistemu, veže na receptorje CB2 v imunskem in perifernem živčnem sistemu. Njegovo učinkovanje pa je v obeh primerih precej šibkejše kot pri THC-ju.
Čeprav je bil kanabinol že pred časom izoliran kot kanabinoid in sta ga pripoznali tako medicinska kot farmacevtska stroka, pa kljub temu njegovi zdravilni učinki še zdaleč niso v popolnosti raziskani. CBN naj bi najbolj dobrohotno deloval proti nespečnosti, raziskave pa ugotavljajo tudi protibakterijsko delovanje kanabinola. Italijanska raziskava, opravljena leta 2008 na Univerzi v vzhodnem Piemontu v Novari, je pokazala potencial kanabinola pri zaviranju okužbe z MRSA, zaviralno pa naj bi deloval tudi na simptome pri luskavici in opeklinah. Nekatere zgodnje raziskave so nakazale tudi možne učinke kanabinoida na rast kosti, kar bi utegnilo pomagati pri spopadanju z osteoporozo in pospešiti okrevanja po zlomih.
Uživalce konoplje pa utegne bolj zanimati razpoloženjsko okrevanje, ki ga nudi sicer blaga psihoaktivnost kanabinola. Ta je po intenzivnosti sicer težko primerljiva z večini veliko bolj poznanim THC-jem in omembe skoraj nevredna. Tomaž Koren.
Ob tem kanabinol nudi tudi drugačen način zadetosti.
Za konec pa še kratek update minule edicije Vsemogočne travice. Guverner Kalifornije Jerry Brown je v petek podpisal trojček zakonov, ki regulirajo gojenje, distribucijo in prodajo gandže v zdravstvene namene v tej ameriški zvezni državi. S tem prihaja celovita zakonska regulacija medicinske uporabe konoplje, kakor so zakonski trojček ob njegovi potrditvi orisali člani obeh domov kalifornijskega parlamenta, v veljavo. Lep pozdrav do prihodnjega četrtka.
Vsemogočni travici pomaga cveteti BudSizon.eu.
Prikaži Komentarje
Komentiraj