OFF sankcij zoper Belarusijo

Bavarski premier Horst Seehofer je napovedal, da bo ta teden skupaj z vladajočo in svojo sestrsko stranko krščansko-demokratske unije predstavili konkreten predlog vzpostavitve tranzitnih con, preko katerih bi bilo vračanje domnevno neupravičenih ekonomskih migrantov hitrejše. Dotične cone bi vzpostavile nekakšno nikogaršnje ozemlje na državnih mejah za prihajajoče migrante, katerih vstopna točka v Nemčijo je Bavarska.

Sledeč besedam kanclerke Angele Merkel in osnutku zakona, ki kroži po nemškem notranjem ministrstvu, bi tako bilo omogočeno zavračanje  migrantov brez ustreznih dokumentov ter tistih, ki prihajajo iz držav okategoriziranih kot varne kar na mejah samih ter mimo do sedaj uveljavljenega postopka procesiranja zahtev za azil. Stranka  Angele Merkel, ki bo še morala prepričati kolacijske social demokrate, se zato zavzema za širitev poimenovanj jugovhodnih evropskih držav kot varne, kjer naj bi se Srbiji, Makedoniji in Bosni pridružile še Kosovo, Albanija in Črna Gora. Ob tem je kanclerka Angela Merkel opozorila, da so dogovori še vedno v teku, k temu pa dodala, citiramo, “Jasno mora biti, da Nemčija pomaga tistim, ki imajo perspektivo, da ostanejo. In tisti, ki nimajo, ne morejo dobiti pomoči v naši državi”, konec citata. Nemčija prav tako podaljšuje nadzor na mejah do 31. oktobra, medtem pa so širom Nemčije zopet odvili proti-migrantski protesti organizacije Pegida, ki so se včeraj pripetili v bavarskima Munchnu in Wurzburg.

Da je kategorija varne države opredelitev, ki se ravna po političnem vetru, je sicer pokazala tudi Evropska komisija, ki je pod ta označevalec na svoji listi varnih držav, ki ga želi uveljaviti kot splošnega za EU, pospravila Turčijo. Spomnimo, da je v soboto na protestih v Ankari odjeknila bomba, ki je ubila približno 100 ljudi, na jugovzhoda države pa je že mesece razglašeno izredne razmere.

Evropska unija je tudi formalno potrdila prekinitev sankcij Belarusiji za obdobje šestih mesecev. Na nedeljskih predsedniških volitvah je zmago že peti zaporedni mandat dobil Aleksander Lukašenko z dobrimi 83 odstotki glasov. Korekten potek volitev naj bi bil eden izmed pogojev dviga sankcij, kar pa očitno Unija dojema precej ohlapno glede na ugotovitve mednarodne nadzorovalne skupine Urada za demokratične institucije in človekove pravice. Po poročanju slednje so volitve minile ob pojavljanju lažnih volilnih listov, medijskemu izljučevanju Lukašenku nasprotnih kandidatov, četudi tokrat ni bilo nasilja nad protestniki kot na volitvah leta 2010.

Nepravilnosti pri raznoraznih glasovanjih prebivalstva pa ne zaustavlja niti romunske vladajoče garniture. Premierja Viktorja Ponta, ki je julija odstopil s čela stranke zaradi pravnih obtožb ponaredbe, pranja denarja in utaje davkov, je kot predsednik iz Socialne demokratske stranke nadomestil Liviu Dragnea, nekdanji minister za razvoj. Sicer edini kandidat za dotično mesto, je moral odstopiti z ministrskega stolčka zaradi nepravilnosti pri referendumu leta 2012, s čimer mu je Visoko sodišče tudi odredilo sankcijo enoletne pogojne kazni.

Evropski parlament je odvzel imuniteto madžarskemu poslancu Belu Kovacsu, obtoženemu vohunjenja nad institucijami Evropske unije za Rusijo. Madžarski član stranke Jobbik, ki je sicer prvi primer, da je poslanec obtožen vohunjenja za tuje sile, bo sicer še vedno obdržal svoj poslanski stolček. Poleg večinskega glasu za odvzem sta bila na zaprti seji proti le dva glasova iz vrst francoske Nacionalne fronte, dva pa sta bila vzdržana.

Konflikt med zahodnimi silami in Rusijo pa se vse bolj seli tudi v Sirijo. V prestolnici Damask so rusko veleposlaništvo zadele dve raketi. Izstrelki so bili sproženi ob provladni demonstraciji, ki je pred veleposlaništvom izražala podporo nad ruskim obstreljevanjem protivladnih in po dojemanju ruske obstoječe garniture terorističnih skupin. Krivec sicer ni znan, je pa militantna skupina Al-nusra pozvala k napadanju ne le ruskih vojakov, temveč tudi civilistov.

Iranski parlament je potrdil pred nekaj meseci dosežen jedrski dogovor med Teheranom ter svetovnimi silami Združenih držav Amerike, Velike Britanije, Kitajske, Rusije, Francije in Nemčije. Za dogovor, ki vsebuje zmanjšanje iranske jedrske aktivnosti in nadzor nad njimi, je glasovalo 161 poslancev, proti 59, medtem ko se jih je 13 vzdržalo.

Iz iranskega parlamenta se selimo v nadaljevanje epizode v kosovskemu. Podporniki poslanca Albina Kurtija iz opozicijske stranke Gibanje za samoopredelitev, ki je bil zaprt zaradi izpustitve solzivca v parlamentu, so protestirali za njegovo izpustitev. Konfrontacija policije s protestniki je minila v poškodovanju nekaterih policijskih stavb, zažigom nekaj policijskih vozil državnih organov in spuščanjem solzivca, končala pa z izpustitvijo Kurtija. Spomnimo, da je poslanec izpustil solzivec zaradi nasprotovanja dogovoru med Srbijo in Kosovom, ki ga promovira Evropska unija in s katerim bi se vzpostavila Zveza srbskih občin na Kosovu.

Za konec pa v Azijo. Južnokorejski minister za izobraževanje, Hwang Woo-yea, je spregovoril na temo vladnega načrta spreminjanja šolskih učbenikov zgodovine. Izbiro med naborom osmih omenjenih učbenikov skuša vlada namreč nadomestiti z enim tekstom, ki se ima imenovati pravilni zgodovinski učbenik. Obstoječe učno gradivo po ministrovih besedah, citiramo, vsebuje napake pri zgodovinskih dejstvih in vsebine, ki so povzročile kontroverze glede ideološke pristranskosti.”, konec citata. Enoten in nadidedološki tekst bi odpravil posledične preglavice, ki so sestojile iz, zopet citiramo ministra, “povzročanja zmede glede zgodovinskega dojemanja med študenti ter prav tako delitve v nacionalnem diskurzu in socialnih konfliktih”. Zoper načrt se je sicer oglasila tamkajšnja akdameska in učitekljska skupnost skupaj s podporo peticije, ki vsebuje približno 50 000 podpisov.