Kolektivne odločitve

Metelkova:

Menza pri koritu ob 21:15: PREBRANEC #26 Prebranec, literarni večer nove proze, enkrat mesečno v Menzi pri koritu.

Prost vstop.

Channel Zero ob 22:00: DubLab - Allnighter w. ROLLKING (Dub Lab Crew)

Glasba:

Rdeča dvorana Magistrata ob 19:30: Dobimo se na Magistratu

Urban Marinko, violončelo
Urban Stanič, klavir
*
Anea Mercedes Anžlovar, sopran
Darja Mlakar Maležič, klavir

Brez vstopnine

Španski borci ob 19:30: novoletni koncert Orkestra Mandolina Ljubljana

dirigent Andrej Zupan, klarinet

gost: Adi Smolar

Letošnji novoletni koncert Orkestra Mandolina Ljubljana bo prav poseben novoletni koncert Orkestra Mandolina Ljubljana. Izvedli bomo namreč koncert – koncert. Zakaj koncert koncert? Ker se bomo (verjetno prvi in prvič, no ja, preverjali nismo) igrali s ponavljajočimi se besedami v naslovih skladb. Vam kaj pade na misel? Naj pomagamo: Dajte, dajte (ljudska), Kankan (J. Offenbach), Tico-Tico (Z. de Abreu), New York, New York (J. Kander), Reise Reise (Rammstein), Gimme! Gimme! Gimme! (B. Andersson, B. Ulvaeus), Sing, Sing, Sing (L. Prima), Pop, rock, etno, ljudska, klasična in svetovna glasba, vse z isto rdečo nitjo. Kot gost bo z naminastopil Adi Smolar (ja, tudi on ima nekaj takih pesmi). Se sploh zavedamo, koliko dobre, dobre glasbe se skriva pod na prvi pogled lahkomiselnimi naslovi?

Vstopnina: 15 €

Klub ZOO ob 20:00: Jazz ponedeljek: D.Jurković, N. Matošič, R.Divjak

Darko Jurković-kitara

Nikola Matošič-bas

Ratko Divjak-bobni

Brez vstopnine

Fotografija, komedija in podobno:

Opera ob 19:00: Jacques Offenbach: Orfej v peklu

Sezono pričenjamo z nekoliko bolj komično oziroma satirično verzijo mita o Orfeju, ki jo je ustvaril Jacques Offenbach (1819—1880). Njegovo pravo ime je bilo Jakob Levy Eberscht, vzdevek Offenbach pa si je nadel po mestu blizu rojstnega Kölna. Po študiju glasbe v Parizu je postal izvrsten violončelist, nato pa skladatelj, ki je več kot trideset let vladal na pariških odrih, za izvedbe svojih del pa je ustanovil celo gledališče. Opereta Orfej v peklu (premiera leta 1858 v Parizu) je v enem letu doživela 250 ponovitev in še danes prav vsak pozna melodijo njenega kankana. To delo, ki je v slovenščini prvotno nosilo naslov Orfej v podzemlju, je bilo v ljubljanski Operi nazadnje izvedeno leta 1925. Offenbach je bil pri ljubljanskem občinstvu izjemo priljubljen avtor, a žal so bile mnoge njegove operete izvedene le v času pred drugo svetovno vojno, po njej pa večkrat zgolj Hoffmannove pripovedke; v spomin pa se je zapisala mednarodno odmevna svetovna premiera romantične opere Renske nimfe na odru Cankarjevega doma leta 2005.
Offenbachov Orfej je znan predvsem po mojstrskem kankanu, sicer pa je to zgodba o direktorju glasbenega konservatorija v Tebah, ki se je naveličal svoje žene Evridike in se zaljubil v drugo nimfo. Tudi Evridika je sita Orfejeve svojevoljnosti, zaljubi se v mimoidočega pastirja. Tako je tu vzrok za ločitev! Javno mnenje (lik iz omenjene operete) zahteva, da se Orfej bori za svoj ugled in tudi za svojo ženo … Jima bo uspelo rešiti zakon v krizi?
Po uspešni dunajski opereti Netopir bo tako operetni repertoar ljubljanske Opere obogaten s pariško opereto v novem prevodu Primoža Viteza, vrača se režiser Vito Taufer, dirigent predstave bo maestro Marko Gašperšič.

SNG Drama:

Veliki oder ob 19:30: Svatba

"Svatbo bomo imeli, svatbo!" – Rudi Šeligo

V tipično slovenskem okolju, v proletarski gostilni, se ob nedeljah zbirajo posebneži Shizofrenik, Taja, Ciganka, Korbarjeva, Grobar, Žagar in Miličnik; vsi so zdolgočaseni, nikakor ne morejo osmisliti ali napolniti praznine nedeljskega popoldneva. Na drugi strani pa sta Lenka in Jurij, duševno in telesno prizadet par, ki živi v svojem svetu, polnem nenavadne poetičnosti in miline. Njuna goreča želja in tudi življenjski ideal, ki ju vsako sredo in nedeljo vodi do vasi, je poroka in s tem vstop v družbo, vendar pa potrditvi njune zveze nasprotujeta tako družbeno socialna kot cerkvena institucija. Ko jima zdolgočasena nedeljska družba za svojo zabavo vendarle "priredi" poroko, se lahko zgodi samo še tragedija.

mala drama ob 20:00: Demokracija!

Groteska o iluziji, imenovani demokracija

Pesnik in esejist Josif Brodski je ena emblematičnih figur druge polovice dvajsetega stoletja − disident, samouk, nobelovec.
Igra Demokracija! (1991) je nastala v času po padcu železne zavese in govori o majhni totalitarni državi, ki mora zaradi novih zgodovinskih okoliščin z dekretom čez noč uvesti demokracijo. Brodski črpa tako iz svoje izkušnje življenja v totalitarizmu kot iz svojega pronicljivega opazovanja paradoksov tako opevane zahodne demokracije. Tranzicija je idealen čas za zlorabo demokracije in za zadovoljevanje osebnih, predvsem materialnih interesov politične elite, ki se je znašla pri viru bogastva, medtem ko množicam "velikodušno" meče drobtinice s svoje mize. Duhovita in nenavadno zapisana igra Brodskega je jedka politična satira in več kot to – je odkrito in neprizanesljivo razmišljanje o mehanizmih, ki poganjajo postmoderno družbo. Padec ideologij je potegnil za sabo tudi padec idealov, ostali so le še tržni mehanizmi.

SiTi Teater ob 20:00: Boris Kobal & Tin Vodopivec: Staro za novo, stendap

Vstopnina: 12-15 €

Knjigarna FF ob 17:00: Besedna postaja: Odprte sociološke agende

Vabimo, da se pridružite pogovoru z enim vodilnih sodobnih slovenskih avtorjev o najbolj aktualnih in relevantnih družbenih problemih, kot so: kriza, plenilska globalizacija, vladavina trga in žrtvovanje državljanov, odmiranje demokracije in socialne države. Kakšne so alternative in kako usposobljena je sociološka veda za soočanje z aktualnimi izzivi, kakšna je vloga intelektualcev pri tem, kaj ostaja od nacionalne suverenosti in kakšne so nove priložnosti v svetu politike danes.

Pogovor z red. prof. ddr. Rudijem Rizmanom o njegovi knjigi Odprte sociološke agende - globalizacija, demokracija in intelektualci (Znanstvena založba FF, Razprave FF, 2015) bo vodil doc. dr. Damjan Mandelc.

Brez vstopnine

KOŽ ob 18:00: Janez Weiss: Metliško za časa priselitve Uskokov

Metliško, današnja Bela krajina, je oktobra leta 1408 prva izmed obmejnih območij dežele Kranjske doživela napad otomanskih konjenikov. Stoletje in pol po prvih opustošenjih je Metliško sprejelo večje skupine pribežnikov iz Zahodnega Balkana. Predavanje se ozre po ključnem času med koncem 14. in zaključkom 17. stoletja, posebno pa se ozre po prihodu različnih pribežnikov in se ukvarja z vprašanjem integracije in sobivanja s starejšim prebivalstvom.

Brez vstopnine

Knjigarna in papirnica Konzorcij ob 18:00: Fejstbukerji

Pridruži se nam pri pogovoru o knjigi Čudo.n

Naše tretje in zadnje letošnje srečanje se bo odvilo sredi decembra.

Tokrat smo si izbrali mladinski roman Čudo, ki ga je napisala R. J. Palacio. Knjiga je že dve leti trdno zasidrana na vrhu lestvice mladinskih uspešnic New York Timesa, avtorica pa je zanjo prejela številne nagrade za kakovostno mladinsko literaturo.

Čudo je knjiga za najstnike, ki pa jo morajo obvezno prebrati tudi vsi odrasli. Roman, ki na neverjetno subtilen način obravnava socialno zapletene in večplastne odnose med vrstniki ter med mladostniki in odraslimi.

Nepozabna pripoved bo v naše življenje prinesla srčnost in upanje.

Cankarjev dom, Štihova dvorana ob 18:00: BRATI KAPITAL V 21. STOLETJU
Sodelujoči: Miha Andrič, Mladen Dolar, Rastko Močnik, Tibor Rutar
Moderator: Sašo Furlan
Organizator: Inštitut za delavske študije
Pikettyjev Kapital v 21. stoletju je ambivalentno delo. Na ravni ekonomske teorije in analize deluje hkrati prevratno in konservativno. Z obravnavo dolgoročnih trendov neenakosti v središče ekonomske teorije in analize postavlja tisto, kar je iz nje že dolgo časa izključeno, namreč zgodovinsko razsežnost in antagonistično dinamiko razdelitve bogastva v kapitalistični družbi. Vendar se pri uporabi teh pristopov še vedno oklepa razmeroma bornega konceptualnega aparata prevladujoče neoklasične ekonomije. Temeljni koncept Pikettyjevega dela, kapital, zanj tako ni veliko več kot abstraktna in nadzgodovinska računovodska kategorija.
Ambivalentnost, ki se najprej pokaže na ravni metode, se izraža tudi na ravni politične imaginacije. Po eni strani številni Pikettyjevi predlogi političnih in ekonomskih reform, kot je uvedba mednarodnega davka na kapital, v kontekstu žalosti današnje politike delujejo prevratno. Po drugi strani pa Piketty o spremembah vselej razmišlja v okvirih kapitalistične ureditve, čeprav gre pri teh spremembah precejkrat za rešitve problemov, za katere sam zatrjuje, da niso le anomalije, temveč nujni in neizbežni deli normalnega delovanja kapitalizma. Omenjena napetost med prevratnostjo in konservativnostjo tako preveva vse vidike Pikettyjevega dela.
V razpravi bomo kritično preučili osnovne koncepte, teze in izsledke Pikettyjevega Kapitala v 21. stoletju ter skušali ugotoviti razmerje, ki ga ima to delo do neoklasične ekonomije in drugih teoretskih projektov, kot sta keynesovska ekonomska teorija in analiza ter marksovska kritika politične ekonomije. Spregovorili pa bomo tudi o političnih in ekonomskih reformah, ki jih v svojem delu predlaga Piketty, ter jih skušali misliti in kritizirati z vidika alternativnih, kapitalizmu nasprotnih političnih projektov.
---
Pred začetkom razprave bomo tudi na kratko predstavili:
- kontekst razprave (izid slovenskih prevodov Kapitala v 21. stoletju pri založbi Mladinska knjiga in Ekonomike neenakosti pri založbi Sophia; obe Pikettyjevi deli bo mogoče kupiti tudi na dogodku);
- spletni portal o družbeni neenakosti, ki so ga pripravili pri spletni aktivistični skupini Danes je nov dan v sodelovanju s Centrom za družbeno aktivacijo Inštituta za delavske študije;
- ter zbornik Inštituta za delavske študije Brati Kapital v 21. stoletju (avtorji Sašo Furlan, Anej Korsika, Ana Podvršič, Tibor Rutar in Alberto Toscano, urednik Rok Kogej), ki bo na razpravi brezplačno distribuiran.

Kino Šiška ob 20:00: Stripolis: Ezra Butt

DRUŽABNI VEČER ZA VSE STRIPORISCE IN STRIPOLJUBCE

Veselega decembra se Stripolis vrača na stara pota skype intervjujev Izarja Lunačka z velikimi imeni svetovnega stripa. Tokratni gost bo Ezra Butt, vzpenjajoča zvezda ameriškega spletnega stripa, v čigar delih osupljivo realistično zrisane slonice iz sanjskih enciklopedij bežijo v pragozdove na sestanke z ljubimci, Pujevi pujski nadomeščajo King Konga pri uničenju New Yorka, levi in tigri pa debatirajo o hipsterski kulturi. Ezrina dela lahko redno berete na spletni strani z bizarnim imenom Crawdads Welcome.

Brez vstopnine

Bežeče sličice!!!

Trubarjeva hiša literature:

17:30 Druženje ob knjigah

Bralna skupina je namenjena mladim, ki bi se ob branju družili in pomenkovali. Druženja so vezana na odprto tematiko in so podprta s knjigami, revijami, članki, itd. Vodijo: Diana Žalik, Tinka Lapajne, Ana Gašperič in Mateja Verdnik.

19:00 Zakaj in za kaj potrebujemo mednarodne raziskave znanja - Pi pogovori

Mednarodne raziskave znanja so eden od pomembnih diagnostičnih mehanizmov, s katerim si tisti, ki v vodijo šolske sisteme, pomagajo pri oceni, kako uspešni so ti šolski sistemi pri doseganju nekaterih bistvenih ciljev. Na prvi pogled je ta stavek neomajna hvalnica raziskavam z znanimi kraticami: TIMSS, PISA, PIRLS,ICILS, ICCS ... V podrobnem branju pa lahko razberemo poskus realistične umestitve teh dolgoročnih projektov v šolske politike. Ko namreč govorimo o diagnostičnem mehanizmu, ga v medicinski analogiji seveda ne moremo zamenjati z zdravilom, ki lahko diagnosticirani problem odpravi. S tem ko pravimo, da si lahko tisti, ki vodijo šolske sisteme z raziskavami pomagajo, namigujemo na to, da učinki teh raziskav ne izhajajo avtomatično iz njihove avtoritativnosti, ampak so bistveno odvisni od politične volje znotraj posameznih sistemov. Ko govorimo o mehanizmih, povemo, da to ni edini mehanizem. In ko govorimo o nekaterih bistvenih ciljih, povemo, da to niso vsi cilji.

Slovenska kinoteka: Večer SFA

18:00 Ob 45-letnici delovanja Amaterskega filmskega društva Minifilm Ljubljana

Spoznanje | Dan v senci preteklosti | Vrnitev | Prijateljstvo v nesreči | Čokolada za babico | Triglavska roža | Lokomotiva Berta

Spoznanje, Igor Bervar, Slovenija (Jugoslavija), 1973, video (posneto na 16mm), 6'
Dan v senci preteklosti, Boris Ivezić, Slovenija (Jugoslavija), 1973, video (posneto na 16mm), 15'
Vrnitev, Boris Bibić, Vasja Herbst, Slovenija (Jugoslavija), 1972, video (posneto na 16mm), 15'
Prijateljstvo v nesreči, Jože Jerom, Slovenija (Jugoslavija), 1978, video (posneto na super 8), 6'
Čokolada za babico, Sandi Videmšek, Slovenija (Jugoslavija), 1977, video (posneto na super 8), 11' Triglavska roža, Pavle Herbst, Slovenija (Jugoslavija), 1977, video (posneto na super 8), 20'
Lokomotiva Berta, Slavko Hren, Slovenija (Jugoslavija), 1979, video (posneto na super 8), 35'

20:30 In memoriam: Maureen O'Hara

Rio Grande, John Ford, ZDA, 1950, 16mm, 1.37, čb, 105', svp

Divji zahod po koncu državljanske vojne. Prekaljen borec Kirby Yorke, poveljnik postojanke ob reki Rio Grande, je zadolžen za urjenje novih rekrutov, med katerimi je tudi njegov sin. Oče iz sina naredi vojaka in ga pošlje nad Apače. V tabor pripotuje mladeničeva mati in se upre odločitvi bivšega moža. Med staršema se znova vname iskra ljubezni, sin pa se odloči za odhod na fronto. Najbolj romantičen vestern največjega mojstra tega žanra.

Kinodvor:

18:30 Mladost (Youth), Paolo Sorrentino, Italija / Francija / Velika Britanija / Švica, 2015, DCP, 118'

Oskarjevec Paolo Sorrentino po Neskončni lepoti znova skoči v čevlje starejših in modrejših – tokrat zato, da bi z nežno, s humorjem našpikano in v elegantne kompozicije ujeto dramo razmišljal o minevanju časa. Zvezdniška igralska zasedba in nagrada občinstva v Karlovih Varih.

21:00 Mladost (Youth), Paolo Sorrentino, Italija / Francija / Velika Britanija / Švica, 2015, DCP, 118'

Mala dvorana ob 19:45:

Svobodna šola (Approaching the Elephant), Amanda Wilder , ZDA, 2014, DCP, 89'

Observacijski dokumentarec o vzponu in padcu ene izmed eksperimentalnih "svobodnih" šol ponuja odlično izhodišče za razmislek o prednostih in pasteh različnih načinov vzgoje in izobraževanja.

Komuna:

18:00 Ob morju (By the Sea), Angelina Jolie, ZDA, ljubezenska drama

20:15 Spectre, John Logan, ZDA, Velika Britanija, akcijski pustolovski triler